|      
Želiš odstopiti?
Preden se dokoncno odlociš, se seznani s posledicami te odlocitve.
V kolikor potrdiš svojo odlocitev, da odstopiš, bomo na tvoj racunalnik namestili piškotek, ki nam bo omogocil, da te ob vsakem obisku med 10. in 14. junijem 2013 prepoznamo in ti zagotovimo nemoteno uporabo portala, brez prikazovanja Ringarajinih dreves in igralne kontrole ob desnem robu ekrana.

Hkrati ti bodo odštete vse do sedaj zbrane tocke, tocke bodo odštete tudi iz vsote tock portala. Žal izgubiš tudi pravico do morebitnih prisluženih nagrad.

Želiš še vedno odstopiti?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Pomen branja predšolskim otrokom

Mojca Buh, 8.12.2010
S psihologinjo dr. Livijo Knaflič smo se pogovarjali o pomenu branja predšolskim otrokom. Poudarila je, da z branjem omogočamo otroku učenje novih besed in bogatenje besednega zaklada.

image
/11


Foto: MOJCA BUH


Zakaj je pomembno, da otroku beremo?

S poslušanjem branja se otrok uči knjižnega jezika, spozna, da obstaja več načinov in možnosti za sporazumevanje, da uporabljamo pogovorni in knjižni jezik. Dobro obvladanje jezika otroku olajša vstop v svet pismenosti.


Poleg spoznavanja jezika otrok preko branja pridobiva znanje o svetu, ki ga obkroža in o ljudeh, njihovih navadah, običajih in vrednotah.


Z otrokom se pogovarjajte o prebranem

Dr. Livija Knaflič poudarja, da je pomembno, da se z otrokom tudi pogovorimo o prebranem, saj na ta način preverjamo, ali sledi branju, ali in kako razume prebrano. Hkrati pa je to priložnost za pogovor o vsebini, s tem otroka navajamo, da si ustvarja lastno mnenje in kritičen odnos do vsebine. Prebrana zgodba je lahko podlaga za pogovor o občutljivih temah: ločitev, smrt, rojstvo, strah. Otrok se lahko ob izkušnjah knjižnih junakov uči prepoznavati, izražati in predelovati čustva. Pri vsem tem je treba upoštevati otrokovo razvojno starost in izkušnje.

 

»Nenazadnje, otrok v stiku z različnimi bralnimi gradivi začne spoznavati našo pisavo, kako beremo in pišemo: besede so sestavljene iz glasov (glasovno zavedanje), za vsak glas obstaja en znak (črka), smer pisave je od leve proti desni in od zgoraj navzdol, obstajajo različne oblike črk – male in velike, tiskane in pisane. Vse, česar se bo otrok naučil o branju in pisanju, mu bo olajšalo razvoj lastne pismenosti.« Dr. Livija Knaflič.


Prebrana zgodba je lahko podlaga za pogovor o občutljivih temah: ločitev, smrt, rojstvo, strah.


Kdaj naj torej začnemo otroku brati?

Ko je otrok še čisto majhen, s starši sprašujemo ali mu je sploh smiselno že brati. Ko še sam sedi, se branja hitro naveliča in želi gledati samo slikice. Kdaj naj torej začnemo otroku brati? »Za začetek ni nikoli prezgodaj in nikoli prepozno. Že zelo majhnemu otroku lahko pokažemo knjige s slikami posameznih predmetov, živali, rastlin itn. Ko bomo sliko poimenovali, se bo otrok najprej odzival po svoje, z gruljenjem, imenovanjem, ponavljanjem besed. Z otrokovim odraščanjem bo naraščala zahtevnost vsebin. Spontano zanimanje otroka za poslušanje odraslih, ki mu berejo, se pojavlja pri različnih starostih. Različni otroci na različne načine poslušajo, ko jim odrasli berejo: nekateri lahko samo poslušajo, nekateri se med poslušanjem igrajo, eni si želijo biti v naročju. Ne glede na to, kdaj začnemo z branjem, pomembno je, da je za otroka poslušanje nekaj prijetnega, zanimivega, da se dobro počuti in si želi nadaljnjega branja.«


Kaj naj otroku beremo?

Dr. Livija Knaflič odgovarja: »Otroku beremo tisto, kar rad posluša: ljudske pravljice, pesmice, leposlovne knjige, knjige o naravi, zgodovini, tehniki, vesolju. Enako stari otroci se med seboj razlikujejo po tem, kaj radi poslušajo, tako kot se odrasli razlikujemo glede izbire berila. Važno je, da okolje prisluhne otrokovim željam in spodbuja zanimanje za knjige. Poleg sorodnikov in znancev so izvrsten vir obveščanja o otroški literaturi knjižničarji na otroških oddelkih v knjižnicah. Mestna knjižnica Ljubljana vsako leto objavi priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, ki je dostopen tudi na elektronskem naslovu.«


Količino branja prilagodite željam otroka

Se sprašujete, koliko naj bi otroku brali? Otroci so si med seboj različni in glede na to se jim je pri branju potrebno prilagoditi, ker nekateri otroci lahko sledijo branju daljši čas, drugi tega ne zmorejo. Nekateri otroci težko poslušajo vaše branje, njim lahko branje nadomestimo z drugačno igro. »Različne dejavnosti in igre z otrokom omogočajo učenje novih besed in pridobivanje znanja. Najbližje branju je pripovedovanje zgodb iz knjig ali iz resničnega življenja. Zabavne so tudi besedne igre. Otrok lahko pridobiva znanje med gledanjem televizije skupaj s starši. Pri tem je pomembna skrbna izbira oddaj, pogovarjanje o vsebini, pojasnjevanje novosti, da se otrok med gledanjem resnično česa nauči.« Pri vsem skupaj, pa naj bo branje, pogovarjanje, ali drugi načini učenja, pa je pomembno, da vse poteka skozi igro in da je otroku všeč. Otroka ne smete siliti, saj bo tako dobil odpor.


Otroka k branju ne smete siliti, saj bo tako dobil odpor.


Pogovor z otrokom od samega rojstva

Po besedah psihologinje, dr. Livija Knaflič, je pogovor z otrokom je pomemben od samega rojstva. Med poslušanjem se otrok začne učiti svojega prvega (maternega) jezika, le ta mu bo omogočil sporazumevanje z okoljem. Za to, da se lahko nauči govoriti, mora velikokrat slišati besede v različnih položajih. Otrok razume jezik veliko prej, preden je sposoben kaj povedati.

Pogovor otroku pomeni tudi pozornost, ob znanem glasu in govorjenju se počuti varnega, sprejetega. Tudi ko otrok že dobro obvlada jezik in govor, je pomembno, da se pogovarjamo z njim. Med pogovorom spoznavamo svojega otroka, kako misli, čuti, kaj si želi. Prav tako v pogovoru otroku sporočamo, kako mi razmišljamo, kako se počutimo, kaj so naše vrednote.


Med pogovorom spoznavamo svojega otroka, kako misli, čuti, kaj si želi.


O čem naj se z otrokom pogovarjamo?

»Z otrokom se lahko pogovarjate o vsakdanjih dogodkih, pripovedujete zgodbe iz svojega otroštva, družinske zgodbe, on naj vam pripoveduje o svojih ali skupnih dnevnih dogodkih. Otrok se bo naučil izbirati vsebine, ločiti bistveno od manj bistvenega, ob tem bo spoznal na koliko različnih načinov povemo isto zgodbo. Med pogovorom se lahko igrate besedne igre: besede z enako začetnico, besede za živali ali rastline, osebno ime itn., iščite besede, ki se rimajo (npr. hruške:buške). Pred vstopom v šolo otroke začnejo zanimati besede, branje, pisanje in se radi igrajo besedne igre. Pogovarjanje bo postala navada, ki vas bo tesneje povezovala in bo dragocena oblika sporazumevanja v vseh letih skupnega življenja.« dr. Livija Knaflič.

 

Preberi še:

Intervju s knjižničarko in pisateljico Tilko Jamnik, o branju

Jesper Juul o komunikaciji

Z rolerji na cesto
Preden se s svojim otrokom na čudežnih čeveljcih na osmih kolescih podamo na prometne površine, moramo vsi osvojiti tehn...
6
Intervju z Evo Škofič Maurer
Eva Škofič Maurer je najbolj znana slovenska klovnesa. Otroci so navdušeni, kadar jo vidijo na odru. Poleg tega je mama ...
5
Zima v Ratečah
Vrtec pri OŠ Josipa Vandota, Kranjska Gora, enota Rateče, vzgojiteljice Marjetka Šušterčič, Ljuba Kolman in Monika Mežik
5
Intervju z Markom Macuro, dr.med.
Marko Macura je zdravnik travmatolog, ki mu je življenjsko pot zaznamovala družinska tradicija. Košarka je zanj usodna t...
5


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Intervju z Evo Škofič Maurer
Eva Škofič Maurer je najbolj znana slovenska klovnesa. Otroci so navdušeni, kadar jo vidijo na odru. Poleg tega je mama ...
Dunaj in jaz
Ne spominjam se ravno dobro svojega rojstva, zato ni čudno, če se spočetja spominjam še toliko manj. Zato nisem dobro ve...