/11 /11

Malček je že takoj nezaupljivo gledal, potem pa sem še sama storila napako. Zaradi gneče pred ordinacijo, sem malo prehitevala in mu nisem dala tiste minutke ali dveh, da bi se razgledal naokoli in nekoliko udomačil, ampak sva šla kar naravnost do mize, na katero sem ga posedla za pregled. To pa je takoj sprožilo sireno. Glasen, neutolažljiv jok, čeprav se mu zdravnik ni še niti približal. Ojojoj … to pa bo naporno.

Tudi moja mami je pristopila in obe skupaj sva ga držali, ko se je začel upirati z vsemi močni, mahati in brcati. Na srečo je bilo osebje tokrat bolj razumevajoče, zato je bilo tudi nama lažje. Kljub temu, pa pregled ni bil ravno najbolj uspešno opravljen, saj zahteva popolno mirovanje. Ko je bilo prvega dela konec, je bil Gaj že čisto moker od hudega. Stiskal se je k meni in se me oklepal z vso silo. Skoraj je bil že brez glasu, moj prestrašeni otročiček, ko se je pregled končal. Neutolažljivi jok in klic „mami, mami“, če sem se samo za več kot dober meter oddaljila. Ubogo moje dete, ko bi ti vedelo, da je to le strah, votel od znotraj, okrog pa ga nič ni. Vendar, nobena tolažba ni pomagala.

Prestrašeno detece se nikakor ni moglo potolažiti, k čemur je še dodatno pripomogla ura – bil je namreč ravno čas za spanje. Vendar, ne še! Na vrsti je bil še en pregled. Z izvidi sva morala še k drugemu zdravniku.

Tokrat tudi doktor s primernim čutom za otroke ni bil uspešen. Ko sva z mojim mučenikom stopila v drugo ordinacijo, je bil Gajev jok tako glasen, da niti pogovor ni bil več možen. Kako sem bila vesela, da je bila z mano mami, ki naju je čakala zunaj. Malega sinka sem nesla k njej in čeprav sem sprva slišala, kako me kliče na drugi strani vrat, se je kmalu pomiril, jaz pa sem se lahko pogovorila z zdravnikom.

Enostaven, neboleč in ob enem zanimiv pregled, se je takole spet spreobrnil v trpečo izkušnjo za Gaja. Morda je krivo trenutno obdobje ali pa pretekle boleče izkušnje. Ne glede na to, sem se odločila, da ga bom v prihodnje skušala še bolje pripraviti na nove izzive. Vztrajnost in izbira novega pristopa bosta morda pomagala. Zagotovo se bova igrala zdravnike: Gaj bo moj pacient, jaz pa njegova zdravnica. In poslušala bova bitje njegovega srčka, pregledala grlo, pa zobke … Pred naslednjim pregledom se bova tudi nekaj dni prej pogovarjala o novem pregledu. Ali bo vse to pomagalo, bomo lahko preizkusili že čez dober mesec, saj nas čaka zdravniški pregled pred sprejemom v vrtec.

Več o ostalih dogodivščinah mamice Tine in njenega malega navihanca Gaja,

lahko preberete v Mamičinem kotičku.