|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Projekt: nakup letnih čeveljčkov

Tina Južnič, 6.6.2010
Kot večini žensk tudi meni predstavlja nakupovanje prijetno opravilo. Sprehod med policami v trgovini, pregledovanje in pomerjanje oblek, obvezen postanek v trgovini s čevlji, pregled najnovejših kolekcij torbic.

image
/11


No ja, tako je bilo včasih, preden sem postala mamica mojemu malemu sončku. Danes pa to poteka malce drugače. Za začetek je potrebno upoštevati dejstvo, da danes nisem več najpomembnejša jaz, ampak moj sinček. Če mi po nakupu oblekic, čeveljčkov in morda še kakšne druge potrebščine zanj, ostane še kakšen evro, sem zelo vesela, če ga lahko zapravim zase. Srečo imam, da jaz ne rastem več in da lahko nosim kose garderobe iz prejšnjih sezon. Težko pa si predstavljam, da bi Gaj obul čevlje iz lanske sezone. Torej, nakup nove letne garderobe in obutve za malega sinka je nujen.

 

Kakšni naj bodo otroški čeveljčki?

Gaj ima malo bolj zahtevno mamico, ki se zaveda, da je obutev najpomembnejša za sproščeno skakanje po otroških igriščih in travnikih. Zato pri nas zahteva nakup čevljev malenkost bolj premišljeno nakupovanje kot nakup oblekic ali igrač. Čeveljčki morajo biti ravno prav veliki. Imeti morajo dovolj prostora za prstke, ne smejo tiščati v nartu, morajo dihati, podplat naj bo mehek, da se bodo nogice lahko normalno gibale. Seveda, približuje se poletje (vsaj koledarsko), zato je potrebno, da je čeveljček dovolj odprt. Vendar ... koliko, da si moj malček pri tekanju za svojimi prijateljčki ne bo poškodoval prstkov? Poleg tega, mora Gaj čevlje pred nakupom preizkusiti. Hm, zahtevno opravilo, ni kaj.

 

Na izlet in po nakupih

Kot nama je z Gajem že v navadi, prijetno vedno združiva s koristnim in tako sva se odpeljala na nakupovalni izlet. »Kam greva Gaj?« sem ga navihano vprašala. »Bana,« mi je odgovoril sinko, ki se je že veselil ponovnega obiska slovenske prestolnice, kjer naju je že čakal njegov očka. In tako se je moja družinica odpravila po nakupih. Že v prvi trgovini sva z Matejem zagledala čeveljčke, ki so nama bili všeč. Tudi Gaj se jih ni branil. Ko sva mu jih nadela na malo nogico, je veselo stekel po trgovini. »Ampak, to je šele prva trgovina in mogoče bomo kje videli še kaj, kar bi bilo bolj primerno zanj. Čeprav ... kaj pa je tisto bolj primerno? No, glede na dejstvo, da je Gaj najin prvi otročiček, tega še ne veva zagotovo. Torej, najbolje bo, da se odpravimo naprej, morda še kaj najdemo,« sem razmišljala.

 

Ko dežujejo škatle ...

In tako smo hodili iz trgovine v trgovino. Najin malček je razigrano tekal po hodnikih ogromnega nakupovalnega središča in užival. V eni izmed trgovin je navihano ugotovil, da je lahko prav zabavno, če iz polic vleče stvari, ki seveda padejo na tla, kar povzroči glasen zvok in pritegne pozornost. In tako nama je zagodel ravno v trenutku najinega intenzivnega posvetovanja glede nakupa. Škatle so začele padati s polic.Pogovor je bil v trenutku končan, najin malček pa je veselo in nagajivo vriskal. Matej je stekel za njim, da ne bi njegove male rokice podlegle še kakšni podobni skušnjavi, jaz pa sem hitela pospravljati razmetano. Glede na to da škoda ni bila storjena, sem se dogodku le nasmehnila in si mislila: »Spet nova izkušnja, nova spoznanja.«

 

Neuspešen projekt?

Še vedno dobro razpoloženji smo se odpravili v sosednje poslopje s trgovinami in kar pozabili na čas. Preden smo se zavedli, so bile nekatere trgovine že zaprte, mi pa še vedno brez čeveljčkov. V trenutku se je moje razpoloženje spremenilo in zaskrbelo me je, da se bomo domov vrnili praznih rok. Ker pa bi to pomenilo ponovno planiranje nakupovanja, kar zahteva dobro organizacijo in številna logistična usklajevanja, nisem hotela takoj vreči puške v koruzo. S praznim vozičkom sem drvela po hodnikih, Matej in Gaj pa sta mi počasi sledila. Približala sem se dvema trgovinama z otroško obutvijo, vendar sta že imeli na pol spuščena vrata. V prvi sem vljudno prosila, če si lahko na hitro le ogledam njihovo ponudbo, vendar me je nenavdušenost prodajalke hitro odvrnila od gledanja. Tekla sem naprej in prispela do druge trgovine. Tudi v tej prodajalki nista hoteli slišati nič o tem, da bi si na hitro ogledala njihovo ponudbo otroških sandalčkov. Lepo sem prosila, vendar zaman. V tistem trenutku sta prišla do mene tudi moja dva fanta in prodajalki sem razložila, da nismo iz Ljubljane in smo samo zaradi nakupa sandalčkov za mojega fantka prišli vsi v glavno mesto. Pojasnila sem ji tudi, da bi nam veliko pomenilo, če bi lahko vsaj pogledali in pomerili čeveljčke. Vendar brez uspeha. Prodajalka, trdno prepričana v svoj prav, nas kljub Gajevemu prijaznemu pogledu, ni spustila notri. »Žal, boste morali priti drugič,« je še hladno odgovorila in nam obrnila hrbet.

 

Konec dober, vse dobro

Presenečena sem obstala in dobra volja je bila le še spomin. Poklapana, vidno slabe volje in na meji tečnobe sem se naglo obrnila stran. Skoraj sem že pihala od jeze, ko smo se tokrat precej hitreje kot do sedaj, vračali v nakupovalni center, kjer smo bili pred tem. Na srečo je bil ta odprt uro dlje. In ne boste verjeli kam smo se odpravili. V trgovino, kjer smo na samem začetku gledali in pomerjali čeveljčke, ki so navdušili celo Gaja in ob katerih ni pokazal nezadovoljstva. Tako smo na srečo kljub vsem peripetijam uspešno zaključili naš družinski nakupovalni podvig. Precej boljše volje kot pred nekaj minutami, smo se odpeljali nazaj proti našemu domačemu kraju.

Kdaj je lahko otrok sam doma?
Starši, ki imajo že nekoliko starejše otroke, se sprašujejo, ali ga lahko za nekaj časa že puščajo samega doma. Kako ved...
5
Postavljanje meja: Kako otroku reči NE?
Kot bi gojili neko romantično iluzijo, da če bomo otroku dovolj prijazno razložili in ga uspešno prepričali, da je naš n...
5
Pravice iz naslova krajšega delovnega časa
Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ima pravico delati krajši delovni čas, ki pa mora...
4
Trmast otrok
Čeprav ste šokirani, na otrokovo trmo nikakor ne odgovarjajte z jezo in kričanjem. Najbolje je, da otroku poskušate mirn...
4


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Pesmi o mami in za mamo
Mama je nekaj posebnega, je popolna in ena sama. Ko ne najdemo besed, kako bi se ji zahvalili za vse, kar nam je dala, z...
BLOG: Rada te imam
Zares je lep občutek, ko veš, da si ljubljen in vsak trenutek obkrožen z neizmerno ljubeznijo. Da si v resnici tudi sam ...





karmyka



Jana (22%)

Žana (22%)

Ula (24%)

Pia (32%)


Število vseh glasov: 371

Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš svojo anketo!