/31 /11

V Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna, edinem srednjegorskem zdravilišču v Sloveniji, sredi prečudovite neokrnjene narave, so danes odprli prvi del Terapevtsko jahalnega centra Rakitna in predstavili Psihoterapijo s pomočjo konj v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna, ki poteka v okviru celostne obravnave psihoterapije otrok in mladostnikov.

Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna že tradicionalno velja za prostor, kjer se zdravijo otroci in mladostniki z dihalnimi težavami. V času največje zasedenosti Mladinskega klimatskega zdravilišča se je na Rakitni zdravilo tudi po 100 in več otrok hkrati.

Ga. Romana Raspberger, direktorica Mladinskega klimatskega zdravilišča Rakitna nam je povedala:

“V letu 2007 je bil zavod na robu zaprtja zaradi zmanjšanja napotitev otrok na zdraviliško zdravljenje. Vsekakor lahko danes rečem, da sem izredno vesela, da je takrat zmagala zdrava pamet, saj je takrat vodstvo zavoda s pomočjo podpore Ministrstva za zdravje in ustanovitelja občine Brezovica, pripravilo program s področja duševnega zdravja namenjen otrokom in mladostnikom, ki imajo težave na področju motenj hranjenja in motenj čustvovanja. Epidemiološke študije namreč kažejo porast motenj hranjenja in čustvenih motenj v slovenskem prostoru tako med otroki kot med mladimi. Ravno zato so zgodnje odkrivanje in preprečevanje teh motenj ter kasnejša reintegracija/rehabilitacija prav tako pomembni kot samo zdravljenje že razvitih oblik motenj. Mladinsko klimatsko zdravilišče tako v zadnjih letih postaja vse bolj prepoznavno zlasti po uspešni obravnavi otrok in mladostnikov, ki se soočajo z motnjami hranjenja in čustvovanja. V progam smo vključili najsodobnejše metode obravnave otrok. Med različnimi oblikami psihoterapevtskega vodenja prav zagotovo izstopa terapija s konjem kot najsodobnejša metoda obravnave otrok. Izbrali pa smo jo zato, ker je zelo primerna za delo z otroki in mladostniki. Trenutno izvajamo terapevtsko jahanje z dvema konjema, ki jih boste lahko danes spoznali.”

O terapevtsko jahalnem centru ga. Raspberger pravi:

“Za potrebe terapij s pomočjo konj so postavili prvo fazo terapevtsko jahalnega centra, ki predstavlja zaključeno oblikovno in funkcionalno celoto. Gre za velik objekt, ki omogoča zagotovitev boljših pogojev za terapevtske aktivnosti otrok. Terapije s pomočjo konj zdravstvena zavarovalnica v Sloveniji žal še ne krije, zato smo donatorska sredstva za izvajanje programov pedagoškega in terapevtskega jahanja našli v tujini. Tako smo pridobili sredstva iz Norveškega finančnega mehanizma v višini skoraj pol milijona EUR, ki so zadostovala za dokončanje 1. faze gradnje objekta ter uvedbo in izvedbo programa terapevtskega jahanja s profesionalno skupino in treniranimi konji; predstavitev terapevtskega programa širši javnosti, nakup opreme za terapevtsko jahanje konjev ter razvoj povezovanja s podobnimi ustanovami v Sloveniji in izven Slovenije. Dodatna sredstva v višini 67.000 EUR za področje terapije s pomočjo konj nam je ob 50. letnici delovanja Mladinskega zdravilišča Rakitna podelil Danfossov sklad Mads Clausen. Projekt je trajal dve leti in pol. Projekt ocenjujemo kot zelo uspešen. Izkušnje namreč kažejo, da so za marsikaterega otroka konji pomemben motivator pri vključitvi v program in da odhajajo z lepimi spomini in pozitivnejšim mnenjem o sebi. Projekt je pomenil gradnjo trdnega temelja terapije s konji na Rakitni, v prihodnje pa si želimo storitve razširiti in strokovno še nadgraditi, pri čemer pa bo bistvenega pomena nadaljnje pridobivanje sredstev. Tako želimo v drugi fazi zaključiti servisni del objekta namenjen konjem (boksi, prostor za krmila, prostor za seno in prostor za žagovino ter prostor za hlevsko orodje, ki se po potrebi lahko preuredi tudi v dodaten konjski boks), celotno fasado objekta in zunanjo ureditev.Tretja faza pa bo vključevala izgradnjo servisnega dela uporabnikov (prostor za pogovore s pacienti, hodnik, sanitarije). Sredstva za dokončanje druge in tretje faze smo že začeli zbirati preko donatorjev – podjetij in posameznikov, konec leta pa bomo organizirali večjo akcijo zbiranja sredstev Dajmo skupaj otrokom priložnost. Naš ključni cilj in hkrati naša prednost je, da so pri nas otroci deležni celostne obravnave - tako zdravstvene kot psihosocialne pomoči.”

Katarina Mavec, univ. dipl. psih, vodja tima za Terapevtsk ojahanje, Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna: “Mladinsko klimatsko zdravilišče odlikuje celostna obravnava uporabnikov, pri čemer so v zadnjih letih razvijali tudi terapijo s pomočjo konja, ki otroke in mladostnike zelo motivira za sodelovanje, ima pa tudi veliko drugih posebnosti in prednosti. Konji v sebi združujejo lastnosti, ki na splošno ljudi očarajo in jih navdušijo, da se jim približajo in jih spoznajo. Posebno mladostniki včasih potrebujejo več časa, da se počutijo dovolj varno za aktivno sodelovanje v pogovorni skupini. Pri terapiji s konji, ki v programu dopolnjuje pogovorno terapevtsko skupino, pa so mladostniki in otroci postavljeni v dejanski odnos s konjem tu in zdaj, kjer se hitro pokažejo njihove težave, nefunkcionalna prepričanja in vzorci in hkrati tudi možnost vaje ustreznejših načinov vzpostavljanja in vzdrževanja odnosov. Tako lahko npr. mladostnica, ki meni, da v družini in vrstniški skupini nima nikakršne besede ali vpliva na druge, doživi, da konja nikakor ne zmore premakniti z mesta, saj ta čuti njeno negotovost, ki jo sporoča s telesno govorico. Frustrirajoči izkušnji, ki odslikava njene siceršnje odnose, sledi preverjanje resničnosti nefunkcionalnih prepričanj (v tem primeru »nihče me nikoli ne upošteva«), nato pa načrtovanje in aktivno preizkušanje uspešnejših strategij. To lahko pomeni večjo vztrajnost, odločnost in jasnost pri komunikaciji s konjem, ki se odzove s sodelovanjem. Konji ponujajo obilo izzivov, kjer je potrebna odločnost, vztrajnost, jasnost in dobre strategije spoprijemanja s težavami. Hkrati so senzibilna bitja, ki hitro zaznajo, kako se človek dejansko počuti, kdaj je v stiku s seboj in kdaj ne.Konji sprejmejo tudi vsa naša čustva ali počutja, s katerimi pridemo do njih, pomembno je le, da se jih zavemo in se vedemo skladno z njimi. Oseba, ki se npr. konja boji, to pa poskuša prikriti z nekoliko agresivnejšim nastopom, v konju vzbudi nemir, saj iz drobnih znakov razbere prikriti strah. Terapevt opazi spremembo v vedenju konja (prestopanje, odmikanje...) in osebi pomaga, da iz ure v uro prepoznava svoje dejansko počutje, sprejme strah kot varovalen in običajen del življenja.”

Šola zdravega odraščanja je preventivni program, namenjen otrokom in mladostnikom od 6. leta naprej, ki so izpostavljeni dejavnikom, rizičnim za razvoj čustvenih motenj ali motenj hranjenja (slabša socialna situacija, bolezen v družini, alkohol, nasilje v družini, ločitev staršev, slaba samopodoba...) oziroma tistim, kjer se te težave nakazujejo (strah pred šolo, nevključevanje v vrstniško skupino, težave v prilaganju, motnje pozornosti, hiperaktivnost...).

V štirinajstdnevnem programu se poleg pogovornih skupin, podpornih terapij, športa, šole in kreativnih delavnic vrsti tudi pedagoško delo s konji, kjer se z izkustvenim učenjem, igro in nalogami ob in na konju skuša doseči krepitev in razvoj pozitivnih lastnosti in posledično dati podporo zdravemu razvoju.

Eden izmed primerov: Skupina fantov, ki imajo težave v uravnavanju vedenja, nekateri težko vzdržujejo pozornost, drugi so vzkipljivi, nekateri imajo zelo slabe izkušnje z vrstniki. Med sabo so si večkrat v laseh, potrebujejo veliko pozornosti, usmerjanja in pomoči pri samonadzoru. Med skupino s konji smo pozornost preusmerili na konje, razložili, da sicer močno zaznavajo konflikte, jezo in agresivnost, razumejo pa tega ne, zato lahko to v njih zbudi strah. Skupina je bila vsa srečanja zelo pozorna na počutje konj, drug drugega so opozarjali, vsak je v konju našel svoj izziv. Na ta način so dobili pozitivno izkušnjo sodelovanja v skupini, hkrati pa tudi nekoliko drugačno sliko o sebi, da zmorejo biti umirjeni, pozorni in skrbni do konj.

Reintegracija in rehabilitacija

je 1- do 3-mesečni program, namenjen starejšim mladostnikom do 26. leta, ki imajo že razvite bolezni ali motnje (depresija, anksioznost, motnje hranjenja, čustvene motnje) in zaključujejo zdravljenje. V programu utrjujejo pridobljena spoznanja in veščine ter se pripravljajo na vrnitev v vsakdanje življenje, poudarek programa je na preprečevanju ponovitve bolezni. Tudi njihov program, ki je podobno pester, dopolnjuje skupinska psihoterapevtska obravnava s konji Eden izmed primerov: Mladostnica že dve leti in pol trpi za anoreksijo. O sebi meni, da je grda in nezanimiva, v zadnjem času se še bolj umika stikom s prijatelji. V šoli je odlična, vendar se uspehov ne veseli, pač pa jo ves čas skrbi, kako ji bo šlo. O svojih čustvih in odnosu do sebe težko govori, starša zanjo pravita, da ima nizko samopodobo. Pri terapevtskem delu s konji je sprva do sebe zahtevna, vsako vajo želi izpeljati popolno, čeprav s konji nima izkušenj. Tekom srečanj ponujamo vse več vaj, kjer lahko leži na konju in ga objema, ga krtači in neguje, sedi na njem z zaprtimi očmi in posluša svoje telo in svoje počutje. Po nekaj srečanjih prične pripovedovati o tem, kako čuti svoje telo in spoznava, da se na konju v gibanju v svojem telesu lahko počuti udobno in prijetno. Doživela je torej konkretno pozitivno izkušnjo s pomočjo svojega telesa, kar pomeni košček spremenjenega odnosa do sebe.

“Psihoterapija s pomočjo konja je primerna kot podporna ali samostojna terapija za osebe, ki imajo depresivne, anksiozne ali druge duševne motnje; za osebe, ki so preživele težke življenjske izkušnje; za osebe, ki imajo težave v socialnih stikih; za osebe, ki imajo nizko samopodobo. Otroci in mladostniki z nakazano ali razvito motnjo hranjenja imajo večinoma nizko samopodobo. V stiku s konjem se hitreje telesno in mentalno odzivajo ter aktivirajo pozitivne obrambne mehanizme, pozitivna sprememba pa vpliva na lažje spoznavanje samega sebe in lastnih moči. Naš program Reintegracije in rehabilitacije otrok in mladostnikov z motnjami hranjenja in čustvovanja je most v vsakdanje življenje kjer mladostnik prevzema večjo odgovornost zase in za svoje življenje.«, je za konec povedala Đorđina Nakićenović, dr. med., spec. psihiatrije, strokovna vodja zavoda Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna.

Preberi še:

Umetnostna terapija za najmlajše