/31 /11

Angleška revija BBC Wildlife je opravila raziskavo med otroki starimi med 9 in 11 let iz Bristola in okolice s katero je ugotavljala, koliko so otroci povezani z naravo. Rezultati so bili porazni, saj razen medijsko najbolj izpostavljenih živali in rastlin, otroci niso prepoznavali izbranih živali in rastlin, ki jih je mogoče videti v Bristolu in okolici. Trobentico je prepoznalo le 12 % otrok, hrast 45 %, sinico 54 % in žabo 62 %.

 Kako pa je pri nas? Do sedaj nisem zasledil nobene raziskave s tega področja, je pa mogoče na osnovi načina življenja sklepati, da imajo mestni otroci vedno manj stika z naravo. Starši jih premalokrat peljejo v naravo, ne pustijo pa jih tudi v bližnji park, kjer bi se lahko igrali (seveda, če park v bližini je). Pogosto jih raje postavijo pred računalnik in televizijo, ki pa jim posredujeta napačne predstave o naravi. Dejansko jo pogosto prikazujeta v zelo negativni luči, kar pa je v naši družbi že star pojav. Zelo izrazita primera sta pravljica o rdeči kapici, ki volka predstavlja kot ljudožerca in Sveto pismo – Stara zaveza, ki kačo predstavlja kot škodljivo žival. Zaradi napačne verske predstavitve imajo kače danes zelo negativno podobo in, predvsem v planinah, lahko pogosto srečamo mrtve kače, ki so jih pobili ljudje, ker ne razumejo in ne spoštujejo narave. Tudi vedno pogosteje je zaznati trend, da starši otroke vozijo v šolo, pa čeprav je ta le nekaj sto metrov daleč. Tako otroci nimajo stika z (mestno naravo) niti na poti v in iz šole.

In kaj dolgoročno pomeni takšna odtujitev otrok od narave? Otroci ne poznajo rastlin in živali, ki so sestavni del našega okolja, niti ne razvijejo ustreznega odnosa do njih. Dejansko se narave bojijo in se je izogibajo, tako, da kasneje ostajajo v mestih in, recimo gozdov, niti ne obiščejo. Ta strah pa vodi v uničevanje. Ko ti otroci odrastejo, jim narava pomeni zgolj oviro, ki je posledica njihovega strahu. Ne razumejo njenega pomena za naše življenje in jo uničujejo, kadar je na poti uresničitvi njihovih ciljev. Lep primer tega so številni načrtovalci prostora, ki ne razumejo, kakšnega pomena je mlaka, kjer načrtujejo novo industrijsko cono.

Če svojih otrok ne bomo naučili razumeti in spoštovati narave, se nam obeta precej črna prihodnost. Zato je ključnega pomena, da že najmlajše seznanimo z naravo in jih naučimo, da se travnikov, gozdov, jezer, rek, rastlin in živali ne bodo bali. Le tako bomo zagotovili, da bodo naravo spoštovali, kar bo omogočilo višjo kakovost življenja za vse.

Vrt je primerno okolje, kjer lahko otroke seznanimo z naravo. Najbolj primerni so veliki in naravni vrtovi, kjer je rastlinski in živalski svet pester. Seveda pa izkušnja ne bo dovolj kakovostna, saj bodo manjkale številne divje živali in rastline. Zato je nujno, da otroke odpeljemo v naravo: travnik, gozd, planine, reke, jezera.

Marko Puschner

Vir: www.slonep.net

Objavljeno z dovoljenjem slonep.net.