|      
Želiš odstopiti?
Preden se dokončno odločiš, se seznani s posledicami te odločitve.
V kolikor potrdiš svojo odločitev, da odstopiš, bomo v tvoj spletni brskalnik namestili piškotek, ki nam bo omogočil, da te ob vsakem obisku do vključno 13. novembra 2014 prepoznamo in ti zagotovimo nemoteno uporabo portala, brez prikazovanja Ringarajinih dreves in igralne kontrole ob desnem robu ekrana.

Hkrati ti bodo odštete vse do sedaj zbrane točke in žal izgubiš tudi pravico do morebitnih prisluženih nagrad.

Želiš še vedno odstopiti?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Sedem razlogov za lasten vrt

Tina Gajšek, Zavod Brevka, 4.4.2010
Če še nimate lastega vrta vam ponujamo sedem razlogov, ki vas bodo morda prepričali, da je vrtnarjenje zdravo ne le lokalno, tudi globalno.

image
/41


 

Ker smo se kot civilizacija oddaljili od živega sveta, se predvsem pri mlajši generaciji opazi manjše zanimanje za vrtove in za lastno pridelavo hrane. A glede na globalna dogajanja in vse večje zanimanje za ohranitev bivanjskega okolja in izvajanje ukrepov za zmanjševanje pregrevanja ozračja smo kot posamezniki odgovorni, da nekaj ukrenemo, tudi mlajša generacija.

Vrtovi so kos vsem tem problemom in še več, so najbolj naravni sistemi za pridelavo hrane, pomenijo najbolj racionalno upravljanje z odpadki, drevesa nam na eleganten in zelo učinkovit način čistijo zrak, poleg tega pa z delom na vrtu obnavljamo že močno načeti stik z zemljo.

Vsem, ki se ukvarjamo z zemljo, nam je poznan datum 22. april, ko še dodatno ozaveščamo misel , da moramo Zemljo obravnavati kot inteligenco, ki nam ponuja omejene naravne vire. Ali kot je rekel Edmund Burke v 18 st. :« Narava nikoli ne govori en jezik, Modrost pa drugega.«

Na okoljski in sociološki vidik pridelave hrane opozarja tudi Achima Steiner, ki se ukvarja z okoljskimi problemi pri ZN in pravi:« Kmetijstvo ni le polaganje stvari v in na zemljo in spravilo vsega, kar zraste iz nje, pomembna je tudi socialna in okoljska komponenta kmetijstva.« Dodaja, da sta ravno ti komponenti srčiki osnova ekološkega kmetijstva. Brez večjih težav lahko takšno razmišljanje prenesemo tudi v osmišljanje vrtičkarske dejavnosti po vsem svetu kot tudi pri nas.

Že imaš svoj vrt?
Vrtovi so mesta, kjer je na enem mestu veliko življenja. Pomenijo samozadostno preskrbo s hrano, hkrati pa, predvsem velja za večje vrtove, najučinkovitejšo izrabo in obnavljanje energij. Elementi, ki na srednjem velikem vrtu ne smejo manjkati, so vrt, ki nam daje zelenjavo in semena, rastlinjak ali plastinjak, kjer si vzgojimo predvsem sadike, sadovnjak od katerega v jesenskem času pobiramo sadje in jedrca.
Pomembna elementa sta tudi vodni vir, mlakuža ali ribnik in velika drevesa ali manjši gozdiček. Gozdiček daje zavetje raznim žuželkam, daje nam gozdne sadeže, nudi nam zavetje, poleg tega smo preskrbljeni z drvmi za piknike. Če imamo dovolj velik vrt si je priporočljivo tudi umisliti kokošnjak in kokoši, saj se te hranijo z ličinkami žuželk, ki nam delajo škodo na vrtu. S to pestrostjo na enem mestu bomo tako varovali okolje,kot ga tudi iz leta v leto plemenitili in tako bistveno pripomogli k reševanju okoljskih problemov. Veliko malih ljudi, z veliko malimi vrtovi, z veliko majhnimi koraki, LAHKO bistveno prispevamo tako k zmanjševanju odpadnih embalaž, k čistejšemu zraku in k varovanju voda.



Sedem razlogov za lasten vrt s katerimi rešujemo globalne okoljske probleme

1. Hrana iz vrta v usta NE POVZROČA ODPADNIH EMBALAŽ
Embalaž, v katerih so zapakirana živila, je čedalje več in jih po uporabi vržemo stran. Super je, če jih vsaj zbiramo in ločujemo, da se kasneje reciklirajo, še bolje pa je, če težimo k temu, da proizvedemo čim manj gospodinjskih odpadkov. Uporaba PVC vrečk se je tako povečala, da jih že skoraj pri vsakem nakupu dobimo brezplačno. Potrebno se je tudi zavedati, da je potrebno za izdelavo embalaže veliko surovin in energije. S proizvodnjo svoje hrane ali sprehod do bližnjega kmeta s kanglico za mleko v roki bistveno pripomoremo k zmanjševanju »kupov« na deponijah. Prav tako vlaganje lastne zelenjave v steklene kozarce, skladiščenje lastnih čajev in shranjevanje sadnih sokov v steklenice kot tudi izgradnja zemljank za skladiščenje korenovk niso grožnja planetu, saj je to najučinkovitejši ekološki ukrep v boju z odpadki. Tako problem kam z odpadki ne obstaja več.

2. Živa hrana iz vrtov nas nahrani BREZ DOlGOTRAJNEGA TRANSPORTA
Tako stroka kot že naši predniki so vedeli, da je prava, živa hrana le tista, ki neposredno prihaja iz vrtov. Takšno prehranjevanje je tudi najbolj racionalno iz vidika transporta. Hrana, ki se dolgo vlači po ladjah, železnicah in cestah je že energijo mrtva, poleg tega smo v zrak izpustili precej toplogrednih plinov in po nepotrebnem prispevamo k spreminjanju podnebja. To je tudi eden izmed okoljevarstvenih razlogov, zakaj je tako nadvse dobro imeti svoj lastni vrt.

3. Skrbimo za BIOTSKO PESTROST
Ker na ekoloških vrtovih ne uporabljamo agresivnih pesticidov, tudi ne ogrožamo koristnih deževnikov, hroščev, stonog, pikapolonic, čebel, os, metuljev, sršenov in ostalih živalic. S pestrostjo rastlin pa vrtovi nudijo zavetje pticam, mišim, ježem, krtom, žabam in ogroženim krastačam.

Če v našem območju zasledimo kačje pastirje, belouško ali rakce v potočku, potem smo na dobri poti, saj so te živali zelo senzibilne na onesnaženost in nam služijo kot indikatorji za čisto okolje.

4. Vrtovi ČISTIJO ZRAK
Zrak postaja čedalje težji za naša pljuča, industrija pa za svoje potrebe še izdatneje krči gozdne vire. Na srečo se lahko Slovenija pohvali z dobro gozdno pokritostjo, a kljub temu je zrak v mestih že močno načet. A vrtičkarji poznamo svoje »filtre«, ki nam zrak čistijo 24 ur na dan. Zavedamo se pomena velikih dreves, zato jih stalno obnavljamo in sadimo. Če imamo doma pol hektarja zasajenega z veliki mi drevesi, nam lahko ta drevesa vežejo tudi do 5 ton C02 letno. Tudi eno drevo ni zanemarljivo, zato se držimo pravila, da posadimo vsaj eno drevo na leto. Odrasla breza nam na primer zagotavlja dovolj kisika za štiričlansko družino.

5. Vrtovi pripomorejo k ZADRŽEVANJU VODE

Če je bilo v preteklem stoletju veliko vojn zaradi nafte, pa se v nadaljnjem stoletju pričakuje veliko vojn zaradi vodnih virov. Dogaja se, da čedalje več ljudi kupuje vodo v plastenkah. To se za vrtičkarja zdi nedopustno. Ne samo, da je za izdelavo plastenke potrebna določena količina fosilnih goriv kot tudi ni zanemarljiv transport, ampak za vrtičkarja to tudi pomeni, da ni sposoben uloviti razpoložljive energije, ki mu je naravno dana. Ulovimo je lahko z drevesi in pokrovnim rastjem kot s sistemi zbiranja deževnic. Velik pomen bi zadrževanju voda ima tudi humus. Izdelava ribnikov pa je priporočljiv tudi za to, ker ustvarimo bivališča različnim žuželkam in ostalim živalim.

6. STIK Z ZEMLJO zmanjšuje stres
Poznamo blagodejen vpliv rastlin na naše počutje. Čim več časa se družimo z našimi rastlinami, tem bolj se nadihamo svežega zraka in napolnimo baterije za nadaljnje podvige. Ob vsakodnevnih stresnih situacijah prija dolgotrajno zadrževanje na vrtu.

7. Gibanje z motiko je svojevrstno RAZGIBAVANJE
Del vsakodnevne vadbe lahko nadomestimo tudi z delom na vrtu . Okopavanje, ogrebanje in pletev gredic niti ni tako lahko delo. Torej priporočam razgibavanje mišic na vrtu.

Poleg vsega zgoraj naštetega pa ne smemo pozabiti tudi na DRUŽABNO VLOGO vrta. Na vrtovih poteka tudi prvo IZOBRAŽEVANJE naših malčkov, prav tako pa tudi sebe učimo trajnostnega gospodarjenja, ki postaja v modernem času čedalje večja nuja.

Globalno predstavlja poleg čiste pitne vode, vse redkejša dobrina tudi RODOVITNA POVRŠINA. Ta se iz leta v leto manjša in je danes ocenjena le še na okoli četrtino površine zemlje.

Vrtovi bistveno prispevajo k zmanjševanju obremenitve zemlje. Ekološko vrtnarjenje in ekološko kmetijstvo zaradi upoštevanja trajnostnega vidika in sonaravnih načel ne predstavlja skoraj nobene obremenitve za zemljo in zato predstavljata edino alternativo za prihodnost.

Z lastno pridelavo hrane se izognemo naslednjim problemom:


1. nepotrebni embalaži s katero ne vemo kaj početi,
2. transport je vezan le na nekak sto metrov ali do obiska sosednjega kmeta,
2. nepotrebnim koncentracijam pesticidov v hrani,
3. zaužitju radioaktivno obsevane hrane,
4. gensko spremenjeni hrani, ki je zdravju vprašljiva.



Kako lahko vrtičkarji rešujemo »čebelarske« probleme

Nekaj dejanj s katerimi lahko pripomoremo, da čebele v prihodnosti še bodo! Nekaj praktičnih nasvetov:

1. Postani čebelar. Čebelarjenje je zanimiv in navdušujoč hobi, pa še priskrbljeni boste z lastnim medom in ostalimi čebeljimi izdelki, ki so nadvse pomembni za naše zdravje.

2. Na svojem vrtu posadi čimveč cvetočih medonosnih rastlin. Čebele privlačijo predvsem razne metuljnice (facelija, nokota in ostale), sončnice, različne dišavnice, pa tudi cvetoča. S cvetočimi vrtovi bomo čebelam predvsem pomagali v poletnih mesecih in v območjih, kjer prevladuje monotono industrijsko kmetijstvo,kjer večkrat pride do pomanjkanja kvalitetne paše.

3. Spodbujaj ekološko kmetijstvo in kupuj med in ostale ekološke izdelke pri lokalnih čebelarjih. S tem boste neposredno podpirali čebelarja, poleg tega pa ima slovenski med svojstven okus, ki prija.

4. Pri lokalnih skupnostih in državnih organih lobiraj za nujnost financiranja raziskav, ki bi razjasnile resnične vzroke za pomor čebel.

5. Bodi prijatelj čebelam. Čebele so miroljubna bitja, ki pičijo le takrat, ko jih z nenadnimi gibi presenetimo. V njihovi bližini ne mahajmo panično z rokami, ampak se umirimo in se počasi oddaljujmo od roja. Kmalu bodo izgubile interes za nas. V njihovi bližini ni priporočljivo nositi temnih oblačil, prav tako pa jih zmedejo vonjave parfumov, mil in šamponov.

6. Pokažimo zanimanje nad očarljivim svetom žuželk. Brez žuželk bi naši ekosistemi bili zelo osiromašeni in uničeni. Pri lokalnem čebelarju se pozanimajo vse o življenju žuželk, še posebej čebel, in tako pripomoremo, da bi čebelarjenje postalo del slovenske folklore.

10 najbolj ogroženih živali na svetu
London - WWF (World Wide Fund) je pripravil seznam desetih najbolj ogroženih živali na svetu. Na vrh seznama se je uvrst...
4
Še poznate stare igre? Se jih še igrate?
Igre poznajo vse kulture sveta. Skozi igro spoznavamo sebe in druge, pridobivamo dragocene izkušnje, rešujemo konflikte,...
4
Doma narejen jabolčni kis
Stara jablana je letos bogato obrodila. Odločila sem se, da naredim jabolčni kis po starem receptu moje babice. Jabolčni...
4
Kako je nastajala knjiga Varuhi dreves
Če odgrnemo tančico zunanjega sveta, kot ga poznamo, se prav hitro znajdemo v svetu bitij, ki na neki drugi ravni skrbij...
3


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Stari običaji - TEPEŽNICA
Tepežni dan pri nas praznujemo 28 decembra, imenujemo ga lahko tudi: pametva, tepežnica ali tudi dan nedolžnih otročičev...
Zdravilna aronija
Njene zdravilne lastnosti so najprej spoznali Indijanci, saj so jo uporabljali v prehrani. Znanstveniki so se začeli z n...




Kontracepcija
Miška2006

Katero kontracepcijsko sredstvo uporabljate?

Kontracepcijske tabletke (32%)

Maternični vložek (navaden) (2%)

Mirena (10%)

Kondom (23%)

Kontracepcijska pena, krema, gel (0%)

Drugo (34%)


Število vseh glasov: 448

Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš svojo anketo!