Zakaj je bil tako na hitro sprejet ukrep pouka na daljavo, se sprašuje učiteljica in očitajoče ošvrkne pristojne zardi nepoznavanja razmer v šolah. (FOTO: Freepik.com)

/11 /11

Marsikoga je obvestilo ministrstva za šolstvo, ki so ga prejele vse šole še pred koncem tedna, da se s ponedeljkom ponovno uvaja pouk na daljavo za učence od 6. razreda dalje, presenetilo. Takšna zaostritev ukrepov v šolah je bila namreč predvidena šele v drugem paketu rdeče faze (trenutno smo v tretjem paketu oranžne faze), torej en korak po zaprtju trgovskih središč. Še posebej pa je zaposlene v šolah šokiralo tako hitro odločanje, praktično iz danes na jutri, čeprav je ministrica Simona Kustec še v ponedeljek zatrjevala, da smo daleč od tega, da bi bilo potrebno zapiranje šol oziroma omejevanje pouka v živo.

Na družabnih omrežjih se je spet usul val kritik in nerazumevanje načina sprejemanja takšnih hitrih odločitev s strani vlade oziroma ministrstva za šolstvo. "Draga ga. ministrica in vsi njeni, res bi želela, da mi, kot učiteljici v osnovni šoli, odgovorite, zakaj in čemu se je potreba po šoli na daljavo zgodila čez noč? Zakaj ne gremo postopoma in če ne želimo, da je na kupu preveč otrok, le-te »zamenjamo« na 14 dni?", v zapisu na družabnem omrežju ministrico Kustevčevo javno sprašuje Gordana Rodinger, profesorica slovenskega jezika in zgodovine ene od osnovnih šol. "Kako to, da ste me še včeraj s 44 učenci pošiljali v šolo v naravo, kjer bi se družili še z osmimi drugimi šolami in niste želeli prevzeti odgovornosti ter šole v naravi odpovedati, danes pa mi sporočate, da bom v ponedeljek z mojimi učenci delala na daljavo?", nadaljuje z vprašanji.

PREBERITE TUDI: Višje nadomestilo za starše otrok v karanteni

Ministrstvo, pristojno za šole, ne pozna razmer v šolah

Mnogi učitelji in stroka opozarjajo, da se pouk na daljavo pozna na znanju otrok, v negativnem pomenu. Otroci namreč veliko težje osvajajo novo znanje, predano na daljavo, imajo manj možnosti za poizvedovanje pri učitelju, da bi si razjasnili nejasnosti, kljub učiteljevem trudu, da jim je na voljo kolikor je le mogoče.

Zaposleni v šolah se (upravičeno) sprašujejo, kdo se odloča o takšnih, čez noč sprejeti ukrepih, saj očitno ne pozna razmer v šolah in posledic, ki jih je prinesel takšen pouk na daljavo v spomladanskem obdobju: "Ne vem, kdo izmed vas (pri tem mislim na vaše sekretarje) se je zadnji mesec sprehodil po šolah in skupaj z nami preverjal, kaj in koliko so se naši učenci naučili lani, ko je potekala šola na daljavo? V razredu sem že več kot 25 let − sprejemam, da prihaja do sprememb, od vseh novitet si po vseh teh letih dovolim vzeti tisto, za kar menim, da koristi učencem; sprejemam tudi, da so veščine otrok danes drugačne in da so otroci danes drugačni, kot smo bili mi ali generacije pred desetimi leti. Ampak draga moja ministrica lahko vam zagotovim, da sem pri preverjanju lanskega dela na daljavo, predvsem tam, kjer sama pri slovenščini znanje nadgrajujem, ugotovila, da smo »bosi« in je bilo potrebno snov še enkrat razložiti in utrditi. Pri tem pa sem se vprašala, kaj pa moji lanski devetošolci, kdo bo pa njim še enkrat razložil snov, ki je kljub mojemu trudu, snemanju ipd. niso usvojili tako, kot bi jo morali?! S kakšno popotnico sem jih poslala v srednjo šolo? Veste, pa niso krivi učenci. Tudi sama se ne čutim krivo," pojasnjuje svojo zaskrbljenost profesorica Rodinger.

Originalen zapis mag. Gordane Rodinger na družabnem omrežju (VIR: Facebook)

Otroci pri šolanju na daljavo niso v enakopravnem položaju

Zaradi pomanjkanja sodobne opreme, nedostopnosti, slabih povezav, tudi slabšega računalniškega znanja, so se že v spomladanskem obdobju mnogi otroci znašli v neenakopravnem položaju in to se nadaljuje tudi zdaj. Na to opozarja tudi profesorica v svojem zapisu: "Morda bi se morala vi in vaša skupina kdaj sprehoditi tudi po šolah, ki niso »elitne« in niso v središču velikih mest, ampak so na obrobju, na vaseh, v primestnem okolju. Otroci v te šole prihajajo iz oddaljenih krajev, kjer ni optike, hitrega interneta in kjer sem hitro »zmrznjena učiteljica«, kakšen moj posnetek pa se enostavno ne da naložiti. Kjer nima vsak otrok svoje sobe in svojega računalnika, kar pomeni, da ne morejo biti vsi hkrati na različnih videokonferencah. Se spomnite kdaj tudi na te otroke?"

Prav tako se z vse večjimi težavami soočaju učenci in učenke, ki imajo že pri pouku v živo težave, potrebujejo dodatno pomoč in otroci s posebnimi potrebami. Vsi ti so pri izobraževanju na daljavo v še slabšem položaju. "Mislite, da so vsi dvojno izjemni (pa še ti glede na primanjkljaj vsega ne zmorejo brez pomoči) in zmorejo sami predelati in utrditi snov?" pristojne sprašuje Rodingerjeva.

PREBERITE TUDI: Barbara Novinec, ravnateljica - Zapiranje vrtcev zagotovo ni rešitev

Otroci so ostali brez pravice do učenja in druženja

Šola pa ni samo učenje, osvajanje novega znanja, je tudi gibanje, smeh, druženje s sovrstniki, socializacija in učenje sobivanja drug s drugim, grajenje odnosov. Z neobiskovanjem šole in poučevanjem na daljavo so vsi otroci močno prikrajšani, opozarja profesorica v svojem zapisu: "Ste pomislili, da vsi naši otroci ne obiskujejo popoldne nogometa, košarke ipd. prostočasnih dejavnosti, da ne živijo v večstanovanjskih zgradbah, kjer jim je omogočeno druženje z vrstniki, ampak jim je druženje v šoli omogočalo prav to – druženje z vrstniki?! To ste jim vzeli. Vse to. Pravico do učenja, pravico do druženja, pravico do … Brez opozorila. Čez noč. Čeprav so še včeraj poslušali, da šole ne predstavljajo niti 1 % vseh okužb. Oropali ste jih nečesa, česar jim ne boste mogli povrniti.

Na slabšem pa so tudi učitelji, nekateri na robu izgorelosti, ker si kljub vsem omejitvam prizadevajo izpolniti svoje poslanstvo, predati čim več znanja, pripraviti otroke za življenje, vse to pa jim izobraževanje na daljavo onemogoče: "Sem že tako stara, da imam v razredu otroke svojih učencev. Pravijo, da sem še vedno ista, morda so se robovi nekoliko zaoblili, še vedno pa vem, da je moje poslanstvo izobraziti in vzgajati. Tudi meni ste s tem, ko ste mi »vzeli učence«, vzeli pravico, da jih tudi kaj naučim. Pa ne o samostalniku ali o Župančiču … o življenju … o odnosih … o borbi. In to boli. Še vedno slišim, kako so mi, kot otroku in mladinki (ponosna sem na to) govorili, da svet stoji na mladih in na znanju … Lahko danes, v tem trenutku, še vedno tako govorimo?"

PREBERITE TUDI: Šolanje na daljavo: 10 zlatih pravil

Ne zanikam virusa, ampak takšen način ukrepanja nam jemlje osnovne pravice

Epidemija nedvomno obstaja, s tem se strinja tudi profesorica Gordana Rodinger, vendar ne glede na virus, imamo vsi še vedno svoje pravice, ki so nam s takšnimi in podobnimi ukrepi kršene oziroma celo odvzete. "Ne zanikam virusa. Verjamem, da virus med nami je in da so potrebne maske, razdalja, higiena rok … Vse to sprejemam in ne verjamem v takšne in drugačne zarote. Ne sprejemam pa tega, da se spreminjamo v »ovce«, ki jih obvladuje nekaj pasjih čuvajev, in ne sprejemam tega, da otrokom jemljemo (čez noč) njihove osnovne pravice," zaključuje svoj ogorčen zapis profesorica slovenskega jezika in zgodovine.

VIR: Facebook