|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Splav pomeni katerokoli obliko prekinitve nosečnosti, ki se konča s smrtjo zarodka ali ploda. Glede na način splavljenja poznamo spontani in umetni splav. Predvsem slednjega spremljajo številne etične dileme in nasprotujoča si mnenja.

image
/11


Spontani splav

Spontani splav je naravna prekinitev nosečnosti do približno 22. tedna nosečnosti (po tem obdobju govorimo o prezgodnjem rojstvu). Sprožijo ga lahko kromosomske napake, hormonski dejavniki, infekcije in nepravilnosti rodil ter vplivi iz okolja. Večina spontanih splavov se zgodi v prvih tednih nosečnosti, pogosto celo tako zgodaj, da ga ženska niti ne zazna. Po 10. tednu nosečnosti tveganje spontanega splava vpade na manj kot 2%. Tveganje je nekoliko večje pri starejših ženskah.


Umetni splav

Umetni splav je namerna medicinska prekinitev nosečnosti. Način izvedbe pogojuje starost zarodka, oz. plodu. Do konca prvega trimesečja je nosečnost možno prekiniti s pomočjo farmakoloških sredstev (zdravil). Splav se lahko izvede tudi s kirurškim posegom, npr. z vakuumsko aspiracijo ali, manj pogosto, z manjšim carskim rezom.

Razlogi za izvajanje splava so lahko terapevtski ali na podlagi odločitve matere. Terapevtski splav se izvaja z namenom rešiti življenje matere, ohraniti njeno telesno ali duševno zdravje in v primeru razvojnih motenj zarodka, oz. plodu. Splav na podlagi odločitve matere se izvaja v skladu z njeno pravico do prekinitve nosečnosti (npr. prekinitev nezaželene nosečnosti).


Zakonodaja

V Sloveniji pravico do splava regulira Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Ženska se za splav lahko odloči do 10. tedna nosečnosti, po 10. tednu pa se ta izvaja le iz terapevtskih razlogov ob predhodnem soglasju komisije. Medtem ko zagovorniki pravice do izbire zakon podpirajo, njegovi nasprotniki opozarjajo, da splav pomeni prekinitev razvijajočega se življenja, kakor tudi težke čustvene posledice za mati.

 

Čustveni aspekti

Čeprav strokovnjakom za duševno zdravje ni uspelo potrditi neposredne povezave med depresijo in splavom (tako umetnim kot spontanim), veliko žensk poroča o čustvenih posledicah splava. Razlogi za depresijo niso nujno vezani na fizično izgubo nosečnosti, saj lahko tičijo v različnih osebnostnih lastnostih in načinih odzivanja na stresne situacije.


Vsekakor se mora ženska s posledicami splava zavestno soočiti in, če tako čuti, tudi prebroditi določeno obdobje žalovanja za izgubljenim otrokom. V tem primeru lahko veliko pripomorejo strokovno svetovanje in skupine za samopomoč.

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Koliko se lahko zredim med nosečnostjo?
Telesna teža med nosečnostjo ne narašča enkomerno. Koliko kilogramov je ravno prav, koliko preveč in koliko premalo?
3
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
3
10 najpogostejših prvih znakov nosečnosti
Vsaka ženska drugače občuti prve znake nosečnosti, mi vam predstavljamo najpogostejše.
3
Poglejte, kako se med porodom premaknejo k...
Ta neverjetna fotografija porodnice dokazuje, kako neverjetno je človeško telo. Poglejte, kako je videti anatomija porod...
3



FOTO: 13 osupljivih fotografij poroda
Fotografinja Leilani Rogers že skoraj pet let ustvarja fantastične slike poroda in dojenja. Delila je zbirko nekaterih n...
Ko še nerojen otrok odide med angelčke ...
Vsaka smrt zahteva proces žalovanja. Pa ni važno, koliko tednov ali mesecev je bil star še nerojen otrok oz. ali je že b...




Tašča
Janjikaaaa

Ste v rednem kontaktu in dobrih odnosih z partnerjevo mamo?

Da, sva v zelo dobrih odnosih (37%)

Da, sva v dobrih odnosih (le občasno se slišiva/vidiva) (30%)

Pogovarjava se le o najnujnejših stvareh (14%)

Nisva v dobrih odnosih, a se pogosto videvamo (9%)

Nisva v dobrih odnosih in tudi v rednem kontaktu ne (8%)

Z partnerjem sva skregana z njegovo mamo/starši (2%)


Število vseh glasov: 208

Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš svojo anketo!