Ko se rodi otrok, se rodi tudi Mama. Kaj pa se zgodi z Žensko? (Freepik.com)

/11 /11

To, da je postati mama eden najlepših dogodkov v življenju, slišimo zelo pogosto. Tudi to, da se s tem, ko postaneš mama, vse spremeni, tako svet okoli nas, kot tudi svet znotraj nas, je precej znano. Premalokrat pa spregovorimo o tem, da gre za prelomnico, ki je, podprta z močnim hormonskim nihanjem ter fizičnimi spremembami, lahko tudi precej naporna.

Na terapiji velikokrat slišim novopečene mamice reči:

“Nisem si predstavljala, da bo tako naporno.”

“Mož in sorodniki mi stojijo ob strani, a zdi se mi, kot da sem sama za vse.”

“Toliko je novega, jaz tega ne bom zmogla.”

“Pogrešam prijateljice, pogrešam tek, pogrešam peneče kopeli … pogrešam svoje življenje pred materinstvom.”

Vse našteto so povsem normalni in pričakovani občutki, dostikrat pa se mi zdi, da se o njih redkokdaj spregovori tudi zunaj psihoterapevtske sobe.

PREBERITE TUDI: 5 trikov: Kako si ukrasti čas zase ob dojenčku

Kaj se po rojstvu otroka zgodi z Žensko?

Ko se rodi otrok, se rodi tudi Mama. Kaj pa se zgodi z Žensko? Nikakor se ne smemo sprijazniti s tem, da bi, kakor se pogosto v obdobju po rojstvu zdi, umrla.

Po rojstvu otroka, mnoge nihamo med Žensko in Mamo v sebi in se težko odločamo, kateri, kdaj in v kakšni meri, bi dale prednost. Povsem običajno in pričakovano je, da se bo življenje spremenilo, da otrok tako zahteva, kot si tudi zasluži veliko pozornosti, energije in časa, skratka, da potrebuje veliko Mame. Koliko pa me same potrebujemo in si želimo Ženske? In koliko si jo želi naš partner, ter naši bližnji, sorodniki in prijatelji?

Največkrat slišim, da mame v svojem življenju želijo več Ženske, več prostora zanjo, za to, da bi se lepo uredile, za aktivnosti in druženja, torej za vse tisto, kar so imele rade, preden so postale mame. Želijo si, a si kar nekako ne dovolijo vzeti več časa zase. Včasih res ni veliko možnosti, saj nima vsaka mama zadostne opore v partnerju ali sorodnikih in prijateljih, velikokrat pa ima mama vse možnosti, da bi si vzela več časa zase, vendar tega vseeno ne stori. Morda misli, da to ne bi bilo prav, da je materinstvo izključno njena naloga, morda se boji, kakšne posledice bi občasna ločenost prinesla otroku, skoraj vedno pa se že ob misli ob tem, sooča z ogromnimi občutki krivde. Včasih že zaradi same želje po ohranitvi več Ženske v sebi.

PREBERITE TUDI: Na pomoč, izgubljam svojo partnerko!

Občutek krivde, ko si Mama vzame čas zase, za Žensko

Zmeda je razumljiva, materinstvo in odnosi nasploh so področje, na katerem ne moremo določiti jasnega “prav” in “narobe”, vsak je prepuščen lastnim presojam in psihološkim vzorcem. Družbena pričakovanja zapovedujejo popolno mamo, ki bo kuhala pet obrokov na dan, se nikoli razjezila na otroke, ob vsem tem pa bo imela urejeno frizuro ter vsak dan čas za tek in kavo s prijateljicami.

Knjige o vzgoji otrok priporočajo zdaj to, zdaj ono, odvisno od tega, katero leto je bila knjiga napisana, smernice se pač spreminjajo.

Sorodniki in prijatelji so navadno polni nasvetov, z redkimi nam pomagajo, z večino pa še bolj zbudijo dvom v nas. Tako večina mam niha med žrtvovanjem za otroka, iz katerega se rodi nezadovoljstvo in zamere, ter med postavljanjem zase, nekakšnim zdravim egoizmom, ki pa rezultira v obtoževanju sebe in občutkih krivde.

PREBERITE TUDI: Ko gre mama na porodniški žurat

Rešitev se skriva v nas samih

Res ni preproste rešitve. Odgovor na to, kakšne Mame in Ženske bi morale biti, se ne skriva v knjigah, pač pa znotraj nas. Na terapiji pogosto pridemo do zaključka, da se rešitev skriva v ravnotežju. Med Mamo in Žensko v nas, ter v njunem medsebojnem dopolnjevanju, razumevanju in opori. Da se zavemo, da ne bomo srečne brez Ženske. Zato je potrebno, da se redno sprašujemo: “Kdo sem? Kaj vse želim v svojem življenju in česa ne? Kakšna mama želim postati in kakšna ženska ostati?”