Tu, med nami so nemočni otroci, ki jih je prizadela epidemija.

/11 /11

Omejitve in ukrepi, ki smo jih sprejeli zaradi epidemije koronavirusa so močno prizadeli socialno ogrožene družine z otroki in jih pahnili še v slabši položaj. Številni starši, ki so že pred epidemijo komaj shajali čez mesec, so zdaj ostali še brez zaposlitev. Njihove družine se soočajo s pomanjkanjem hrane in osnovnih potrebščin, težavami zaradi šolanja na domu, saj si ne morejo privoščiti opreme, da bi lahko enakovredno opravljali šolske obveznosti tako kot njihovi vrstniki ... Vse te hude stiske so v premnogih družina pripeljale do alkoholizma in celo fizičnega nasilja, ki mu je v karanteni še težje uiti. Ni potrebno posebej poudarjati, da so travmam še posebej izpostavljeni otroci, ki bodo zaradi tega psihično zaznamovani za vse življenje.

Tragične zgodbe, ki se dogajajo tu, med nami

V času epidemije lahko slišimo nešteto zgodba, žal je večina tragičnih, tako pretresljivih, da se ti naježi koža, ko jih prebiraš. Portalplus in Zveza prijateljev mladine Moste Polje sta delili nekaj zgodb slovenskih družin, ki so na robu obupa. Z vami delimo tri pretresljive zgodbe, napisane brez pretiravanja in olepšav, kot so zapisali na Portaluplus, s pozivom, da lahko stopimo skupaj in jim pomagamo.

#Jočem, ne morem nehati.

 Ker ne zmorem več. Z otroki se zapiramo pred sosedi, ker smo ostali brez vsega. Otroka zahtevata, sama pa nimam. Ne hrane, ne volje, pa tudi živcev ne več. Nikoli nisem udarila otrok, ker smo se vselej lahko pogovorili. Pridni so bili. Sedaj pa mi gredo na živce. Preveč so jedli, zmanjkalo nam je vsega. Mož se je nekaj dni prepiral z menoj, me klofnil, se napil in odšel. Je dejal, da nas ne prenese več. Večji sin potrebuje pomoč pri razlagi snovi, ki jo prejema od učiteljev. Ne morem mu razlagati, ker ne zmorem niti misliti. Če bo tole stanje trajalo, me bo pokončalo in moje otroke tudi.

#Prosim, pomagajte moji hčeri.

Na porodniškem dopustu je, njen mož pa je ostal brez dela in zaslužka. Prvi teden zapore podjetij. Imata dva otroka. Eden je šoloobvezen, drugi ima komaj nekaj mesecev. Moj zet se nikakor ni zmogel sprijazniti s stanjem v družini. S tem, da bodo ostali brez sredstev za osnovno preživetje. Pričel je postajati nestrpen. Zmerjal je ženo, jezen je na otroka, ki mu zaseda računalnik za šolske obveznosti na daljavo. Živcira ga jok dojenčka. In nestrpnost je prešla v dnevno nasilje. Družina nima hrane, hči ne zmore več dojiti otroka, nima sredstev za adaptirano mleko, pleničke. Stanje je nevzdržno. Prosim, pomagajte ji. Sama se vam ne upa oglasiti, da ne bi bila deležna še večjega nasilja.

#Po nama so padali udarci

V času razglašene epidemije in ukrepov "ostani doma" me je mož, ki je že pred tem postajal nasilen do mene in moje hčere, zaklenil v kopalnico. Zaprti sva bili skupaj s šestletno hčerko, seveda pomanjkljivo oblečeni - v trenirki, saj sva bili doma. Nisva imeli dostopa do hrane, šolskih potrebščin, oblačil, postelje. Celo obiskoval naju je v "kletki" in po nama so padali tudi udarci. Končno sva lahko zamenjali prostor, pod enakimi pogoji. In ko sem morala na toaleto, je prišel za menoj. Padale so zmerljivke, grabil me je za vrat, porinil v steno ... Končno sva se uspeli osvoboditi. In tekli na policijo. Odpeljali so naju. Na varno. Pri njih je ostala le kazenska ovadba. Odločba o prepovedi približevanja. Toda v hiši so ostala oblačila, higienski pripomočki, učbeniki moje hčere. V hladilniku in položnicah je ostala cela moja plača in minus na računu, vsi moji dokumenti. V tej varni hiši sem brez vsega. Po enajstih letih dela in vlaganja v skupen dom. Z deklico, ki očeta noče več videti. Ki se ves dan skriva v mojem naročju, ki potrebuje tolažbo, mir, ljubezen. In pravkar izvem, da izredne razmere pomenijo tudi konec moje redne zaposlitve. Zdravi sva. Vsaj to. Toda - ko pokličem na pristojni CSD - pravijo: Niste opravičeni do "socialne". Vem, nisem edina, zato želim deliti svojo izkušnjo.

Pomagajmo družinam v stiski

So se vas izpovedi dotaknile, vas ganile? Lahko naredite nekaj dobrega za te družine, obupane starše in nesrečne otroke. LAHKO JIM POMAGATE! Prispevate lahko že s poslanim SMS z besedo VERIGA (donirali boste 1 euro) ali VERIGA5 (za donacijo 5 evrov) na številko 1919. Tisti, ki zmorete in bi radi prispevali več, naredite to, nakažite sredstva Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje, kjer bodo poskrbeli, da denar pride v roke tistih, ki ga RES potrebujejo. Pomagate lahko tudi tako, da zgodbe delite naprej, da se bodo dotaknile čim več tistih, ki lahko prispevajo za družine v stiski.

Večkrat smo že dokazali, da znamo stopiti skupaj, da lahko skupaj omogočimo lepše življenje mnogim. Tudi tokrat lahko, saj #skupajzmoremo marsikaj. Iz srca hvala!