Če ne bomo ukrepali, bo do leta 2050 v morju več plastike kot rib (FOTO: Freepik.com)

/11 /11

Trajnostni potrošnik oz. trajnostna potrošnja ni več le lepo zveneča besedna zveza na papirju. Je nujnost, če želimo zase in za zanamce ohraniti zdravo okolje. Zato ni naključje, da je letošnji svetovni dan pravic potrošnikov posvečen boju proti onesnaževanju s plastiko. Potrošniške organizacije želimo s kampanjo ozaveščanja o tej problematiki potrošnike po vsem svetu pritegniti k sprejemanju in spodbujanju bolj trajnostnega ravnanja.

Povečanje proizvodnje plastike

Proizvodnja plastike se je v zadnjih desetletjih po vsem svetu močno povečala – z 1,5 milijona ton leta 1950 na 359 milijonov ton leta 2018, posledica je izjemen porast odpadne v plastike, veliko je pristane tudi v morjih in oceanih.

Če ne bomo ukrepali celostno, bi se po zdaj dostopnih podatkih tok plastičnih odpadkov v morja in oceane do leta 2040 lahko potrojil.

Do leta 2050 pa naj bi bilo po napovedih v oceanih celo več plastike kot rib.

Epidemija povečala uporabo plastike

Epidemija COVID-19 je povečala tudi uporabo plastike za enkratno uporabo.

Maske za enkratno uporabo, nakupi po spletu, nakupi hrane za s seboj v embalaži za enkratno uporabo so tako rekoč čez noč spodnesli pretekla prizadevanja.

Potrošniki smo hitro pozabili, da zlasti embalaža, zasnovana za enkratno uporabo, ki jo uporabljamo le nekaj minut, ostane v našem okolju tudi do sto let. Boj proti onesnaževanju s plastiko zaradi globalne razsežnosti zahteva usklajene mednarodne rešitve.

Evropska potrošniška organizacija

Evropska potrošniška organizacija (BEUC) skupaj z ZPS in drugimi svojimi članicami med ključnimi nalogami delovanja do leta 2024 izpostavlja trajnost in trajnostno potrošnjo. A pogoj, da mi vsi postanemo bolj trajnostni, je, da imamo dostop do bolj trajnostnih izdelkov in storitev. Načelo trajnosti postaja vse pomembnejše tudi na številnih drugih področjih delovanja potrošnikih organizacij, kot sta energetika in finance.

»Potrošniki imamo enkratno vlogo, da z nakupnimi odločitvami vplivamo na trg in ga spreminjamo. Čas je, da jo izkoristimo. Izbirajmo zeleno in s tem podprimo vse tiste, ki nam omogočajo trajnostne izbire in svoje zaveze okolju jemljejo resno,« poudarja Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, in hkrati opozarja, da morajo biti trajnostne izbire preproste in (cenovno) dostopne.

Globalni problem zahteva usklajen mednarodni pristop

Potrebujemo globalne, sistemske ukrepe, brez izjem. Prizadevanja nosilcev politik in podjetij v boju proti onesnaževanju s plastiko so se resda okrepila, a rezultatov (še) ni. Velike količine plastičnih odpadkov obremenjujejo okolje in pri tem povzročajo gospodarsko in okoljsko škodo.

Trenutno se v svetovnem merilu reciklira le okrog 9 odstotkov plastičnih odpadkov, približno 12 odstotkov pa jih sežgejo.

 Velika večina tako konča na odlagališčih ali zavržena v okolju. V EU so razmere nekoliko boljše, a še daleč ne ustrezne. Premajhen delež reciklirane plastike v EU predstavlja velike izgube tako za gospodarstvo kot za okolje, saj se po kratkem ciklu prve uporabe izgubi 95 odstotkov vrednosti plastičnega embalažnega materiala.

Plastika, ki se kopiči v okolju, vpliva tudi na naše zdravje

Plastika, ki se kopiči v našem okolju, prej ali slej konča na naših krožnikih. Raziskava Zero Waste Europe Plastic in the Spotlight, v kateri je sodelovala tudi slovenska okoljska organizacija Ekologi brez meja, je ugotavljala prisotnost kemikalij, ki so pogosto uporabljene v plastični embalaži za enkratno uporabo. Med njimi so tudi ftalati in fenoli.

V vzorcih urina posameznikov iz Slovenije so v povprečju našli 20,5 od 28 analiziranih kemikalij.

Kot poudarjajo na ZPS, plastika v naravi razpada na mikrodelce, ki jih dež spira v podtalnico in morja. Pri tem se izločajo strupene kemikalije, ki najdejo pot v našo hrano in pitno vodo. A ker mikroplastika ni vidna, problema ne prepoznamo.

Krožno gospodarstvo tudi v vašem domu

Odgovor na vprašanje, kako zmanjšati količino odpadkov, ponuja krožno gospodarstvo. To je način organizacije proizvodnje in potrošnje, ki temelji na delitvi, ponovni uporabi, popravilu, prenovi in recikliranju obstoječih materialov in izdelkov, kakor dolgo je to mogoče. S tem se življenjska doba izdelkov podaljšuje, količina odpadkov pa zmanjšuje. V spodnji infografiki je nekaj predlogov, kaj lahko naredi vsak izmed nas že danes!

Krožno gospodarstvo