/11 /11

Pralne kroglice v glavnem ponujajo spletni trgovci, in sicer pod imeni, s katerimi želijo poudariti njihove značilnosti in s tem privabiti kupce: eko-, bio-, zelene-, magnetne in magične krogl(ic)e. Ponudba se hitro menjuje, informacije o izdelkih pa na spletu običajno bolj skromne, kar potrošniku zagotovo oteži izbiro.

Med potrošniki za kroglice obstaja veliko zanimanje, predvsem med tistimi, ki skušajo živeti okolju prijazno, ali pa imajo težave s kožo in alergijami. Marsikdo jih že preizkusil, mnenja o njihovi učinkovitosti pa so deljena. Na ZPS smo dobili veliko vprašanj potrošnikov o učinkovitosti kroglic, zato smo se odločili, da bomo s testom preverili, ali jih po učinkih pranja lahko primerjamo z običajnim detergentom. Preizkusili smo še dva vzorca pralnih oreščkov, ki prav tako kot kroglice zanimajo okoljsko ozaveščene potrošnike.

Mamljive obljube ponudnikov pralnih kroglic

Potrošniki se pogosto soočajo z dilemo, katero kroglico izbrati, saj so najpomembnejše sestavine kroglic v njihovi notranjosti. Polnilo so v večini primerov keramične kroglice z različnimi lastnostmi, ki naj bi v procesu pranja delovale podobno kot nekatere sestavine pralnih praškov. V nekatere so vgradili še magnete, ki s spreminjanjem fizikalnih in kemičnih lastnosti vode povečujejo moč pranja.

»Ponudniki navajajo vrsto domnevnih učinkov kroglic, da odstranijo umazanijo, delujejo antibakterijsko, ohranjajo barve, so nežne do tkanin, mehčajo perilo, prihranijo vodo in elektriko, da so učinkovite že pri pranju pri nižji temperaturi, kar pa s testom nismo potrdili«, je povedala Dušica Breskvar, strokovna sodelavka iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala: »Izpostavljena je njihova prednost pranja z naravnimi snovmi brez kemije, s čimer je manj možnosti za alergije, manj obremenjujemo okolje in peremo ceneje, poudarja pa se tudi njihova relativna dolga življenjska doba, kar pa je nepomembno, če se izkaže, da so neučinkovite«.

»Pri oglaševanju pralnih kroglic (ter nekaterih drugih produktov) se proizvajalci radi sklicujejo na domnevna znanstvena dognanja, ki naj bi bila v prid njihovim izdelku, oziroma ki naj bi celo dokazala superiornost izdelka. Dejansko pa v tovrstnem oglaševanju zelo redko naletimo na trditve, ki so podprte s sodobnimi znanstvenimi ugotovitvami o lastnostih materialov oziroma o procesih, ki potekajo v materialih in napravah,« pa je izpostavil prof. dr. Miran Gaberšček s Kemijskega inštituta in dodal: »V primeru oglaševanja pralnih kroglic naletimo na dva tipa zavajajočih trditev, ki jih proizvajalcev pripisujejo znanosti. Prvi tip trditev navaja splošne znanstvene resnice, ki pa nimajo nobene povezave z njihovim izdelkom. Proizvajalci na primer pogosto izpostavljajo, da njihove naprave »ionizirajo vodo« in s tem dosežejo posebne učinke. Znanstveno dejstvo je, da je vsaka voda ionizirana, torej je ioniziranost vode nesmiselno sploh omenjati. Drug sklop trditev pa se nanaša na pojave, ki jih znanost še ni dovolj proučila. Primer je vpliv magnetizma na strukturo nekaterih kristalov in s tem posledično na mehkost ali trdoto vode. Ta pojav je gotovo še preslabo poznan, da bi z njim lahko suvereno razlagali takšne ali drugačne učinke raznih naprav.«

Pralni oreščki v uporabi že stoletja

Pralne oreščke že več stoletij uporabljajo kot sredstvo za pranje perila in čiščenje v gospodinjstvu. Oreščki v velikosti češnje, ki izvirajo iz severne Indije in Nepala, vsebujejo pralno učinkovino saponin, ki jih v naravi ščiti pred napadi škodljivcev. Za pranje v stroju je potrebnih le nekaj oreščkov (na primer 4 do 8 polovičk), saj je saponin v notranjosti oreščkov, zato jih moramo razpoloviti ali zdrobiti. Oreščke lahko odvržemo med organske odpadke.

Rezultati obljub ne potrjujejo - kroglice in oreščki nič bolje od vode

1. Madeže do neke mere odstranimo že, če peremo kar v čisti vodi. Rezultati strokovnjakov niso presenetili, običajni potrošniki pa niti ne pomislijo, da se že z namakanjem v vodi in z nekaj drgnjenja (mencanja) s tkanin odstrani umazanija, ki je topna v vodi.

2. Rezultati pranja s kroglicami in oreščki so v povprečju celo slabši kot rezultati pranja s čisto vodo. Pravzaprav na testu ni bilo velikih razlik v učinkovitosti pranja s kroglicami in z vodo. Izjema je bila kroglica Ecozone (Ecoballs 150), ki resda bolje odstranjuje madeže, vendar vsebuje sestavine, ki jih za boljši učinek pranja dodajajo tudi pralnim praškom, zato boljša ocena za te kroglice ne preseneča in rezultat ni primerljiv s preostalimi kroglicami na testu.

3. Pri pranju perila z dodanimi kroglicami/oreščki se je pokazala še težava glede umazanije, ki se med pranjem odstrani s tkanine, vendar se ne obdrži v kopeli, ki ne vsebuje pralnega praška, zato se ponovno usede na tkanino. Posledica je, da je po večkratnem pranju, predvsem tkanin bele barve, videti, kot da bi tkanina »posivela«. V pralnih sredstvih so namreč kemikalije, ki odstranjeno umazanijo zadržijo v vodi, česar pa kroglice in oreščki ne vsebujejo, ali pa vsaj ne dovolj.

4. Z dodajanjem pralnega praška postajajo kroglice na videz učinkovitejše. Čim več je dodanega pralnega sredstva, boljši so rezultati pranja.

5. Najboljše rezultate smo po pričakovanju izmerili pri pranju s pralnim praškom, ki za zdaj, kot kaže, nima prave konkurence.

Kljub vsemu so (in verjetno še bodo) nekateri nad kroglicam navdušeni, saj so prepričani, da so učinkovite, k čemur verjetno pripomore tudi dejstvo, da pri današnji stopnji higiene večinoma peremo tako rekoč čisto perilo, tega pa dobro “operejo” tudi kroglice in oreščki. »K navdušenosti nad kroglicami pripomore tudi dejstvo, da na perilu, ki nima madežev, v domačem okolju težko zaznamo, kako kakovostno je pralno sredstvo, “zapranost” perila, ki je opazna kot posivelost, pa običajno opazimo šele čez nekaj časa, včasih po več mesecih, ali pa tudi sploh ne«, je še izpostavila Dušica Breskvar.

Uporaba detergentov povečuje učinkovitost pranja, a hkrati tudi onesnaženost vode – zato omejite količino na minimum

Pri pranju z vodo praktično ne moremo govoriti o onesnaženosti. Enako velja za kroglice, če pri pranju ne dodamo detergenta. Pri pranju z oreščki so vrednosti sicer rahlo višje kot pri pranju z vodo, a v primerjavi s praški še vedno zanemarljivo nizke, medtem ko detergenti povečujejo onesnaženost vode z organskimi snovmi - čim večji je odstotek detergenta v pralni kopeli, večja je onesnaženost. »Rezultati testiranja so pokazali, da ostajajo sestavine pralnega praška še vedno eden od ključnih dejavnikov za učinkovito odstranjevanje umazanije s tekstilije in zadrževanje le-te v pralni kopeli ter s tem preprečevanje njenega ponovnega odlaganja na tekstilijo pri izbrani temperaturi in programu pranja,« je povedala doc. dr. Mateja Kert z Naravoslovnotehniške fakultete, Oddelka za tekstilstvo.

Nasveti ZPS

1. Glede na rezultate preizkusa uporabe kroglic, pa tudi oreščkov, ne moremo svetovati. Če v pralno kopel ne dodamo praška, je učinek skromen, nič boljši, kot če bi perilo prali samo z vodo. Nič bolj učinkoviti niso pralni oreščki.

2. Če ni učinka, je vsaka cena, ki jo plačamo za t. i. alternativo pralnim praškom, previsoka, njihova proizvodnja pa je neupravičena.

3. Vsem, ki zaradi odgovornega odnosa do okolja ali zaradi težav z alergijami in občutljivo kožo šele razmišljate o pranju s kroglicami ali oreščki, svetujemo, da pri pranju najprej zmanjšajo količino pralnega praška, saj že uporaba majhnih količin pralnega sredstva izboljša rezultate pranja.

4. Zahtevnejše gospodinje z rezultati pranja brez uporabe praškov zagotovo ne bodo zadovoljne, če pa so pripravljene sprejeti tudi nekoliko slabše oprano perilo, je mnogo bolje, če se odločijo prati samo z vodo, saj rezultati ne bodo nič slabši, kot če bodo prale s kroglicami. Potrošnikom tudi svetujemo, da se bolj umazanih mest (npr. ovratnikov srajc in bluz) in madežev se lotijo, še predno začnejo s pranjem, ali še bolje, madeže naj odstranijo takoj, ko nastanejo.

Več informacij:

Revija VIP, januar 2012

www.zps.si

*********************************************************************************************************

Dodatna informacija: kako smo testirali?

Na testu je s svojimi vzorci poleg ZPS sodelovala tudi švedska potrošniška organizacija. Skupaj smo na spletu nakupili več različnih kroglic in pralne oreščke, pri katerih pa na podlagi podatkov na spletu ni bilo mogoče identificirati ponudnika.

Odločili smo se za izvedbo preprostega, vsem razumljivega testa: primerjali smo, kako učinkovite so pralne kroglice in pralni oreščki pri pranju perila v primerjavi s pranjem samo z vodo in s klasičnim pranjem s pralnim praškom. Pranje je proces, na katerega vpliva vrsta dejavnikov, od pralnega stroja, trajanja pranja in temperature, trdote vode, količine in vrste tekstilnega materiala, do vrste in stopnje umazanosti perila, zato smo najprej poskrbeli, da so bili med testiranjem vsi pogoji pranja čim bolj enaki.

Pranje v stroju je potekalo po programu za oplemeniteno (občutljivo) perilo pri temperaturi 40 C, in sicer brez predpranja. Perilo smo oprali najprej z vodo, drugič s pralnim praškom za barvasto perilo brez dodanih belil (tudi kroglice in oreščki ga ne vsebujejo), tretjič z oreščki in nato še s kroglico. Če proizvajalec kroglic v navodilih svetuje dodajanje detergenta, smo pranje s kroglico ponovili in dodali priporočeno količino pralnega sredstva.

Oprali smo tri kilograme perila (70 odstotkov je bilo posteljnega perila iz bombaža, 30 odstotkov vsebine v bobnu pa so bile moške srajce iz mešanice bombaža in poliestra). Pri vsakem pranju smo dodali standardne testne krpe, prepojene z umazanijo saj, olivnega olja, krvi, rdečega vina in čokoladne kreme, ter po dva trakova, enega iz bombaža, drugega iz mešanice bombaža s poliestrom, na katera smo ročno s kapalko nanesli tipične, relativno trdovratne gospodinjske madeže (golaž, bučno olje, pravi čaj, rdeče vino, sok borovnic, banano, travo).

Med pranjem smo odvzeli vzorce pralne raztopine (ko iz stroja prvič izteče voda) in izmerili onesnaženost vode z organskimi snovmi. Na koncu smo izmerili še pH-vrednost pralne raztopine (pranje naj bi potekalo v rahlo alkalnem mediju).

Pralni stroj se je vrtel kar nekaj tednov, da smo dobili vse rezultate. Vsako pranje smo namreč zaradi zanesljivosti rezultatov ponovili trikrat, na koncu pa smo upoštevali povprečne vrednosti. Če so bile razlike med rezultati zelo velike, smo pranje še enkrat ponovili. Razlike, kako uspešno so bili po pranju odstranjeni madeži, so do neke mere vidne že s prostim očesom, a ne vedno. Podlaga za predstavljene rezultate so natančne meritve, ki so jih izvedli strokovnjaki v akreditiranem laboratoriju na posebnem aparatu (spektrofotometer).

Preberi še:

Kako si s čaji pomagamo pri raznih težavah?