/11 /11

Evropska komisija je v ta namen pripravila javno posvetovanje, s katerim želi zbrati mnenja in predloge zainteresirane javnosti, kako bi se lahko najbolj učinkovito pristopilo k reševanju te problematike.

Evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik je povedal, da »pred 50 leti plastičnih nakupovalnih vrečk sploh nismo poznali, danes pa njihova uporaba traja le nekaj minut, okolje pa onesnažujejo še desetletja. Vendar pa se navade ljudi s časom spreminjajo in danes je čutiti veliko željo po spremembah. V ta namen preučujemo vse možnosti, kako se učinkovito spopasti s problematiko, ne izključujemo pa tudi prepovedi uporabe plastičnih nakupovalnih vrečk na ravni EU. Pozivamo zainteresirane strani, da nam pošljejo čim več uporabnih informacij in mnenj, da bomo lahko dopolnili strokovne analize, ki so bile že narejene na tem področju, in s tem pospešili sprejemanje ukrepov na tem področju.«

Leta 2008 je Evropski uniji porabilo 3,4 milijona ton plastičnih vrečk, kar je toliko, kolikor tehtata dva milijona avtomobilov. Povprečen prebivalec Evropske unije na leto porabi okoli 500 plastičnih vrečk, večino pa le enkrat.

Nekatere države članice EU so že sprejele ali razmišljajo o ukrepih za zmanjšanje uporabe plastičnih nakupovalnih vrečk - s cenovnimi ukrepi, sporazumi z maloprodajnim sektorjem in prepovedjo uporabe določenih vrst plastičnih vrečk, vendar posebni ukrepi na ravni celotne EU zaenkrat še ne obstajajo. O tej problematiki so razpravljali meseca marca tudi okoljski ministri EU ter izpostavili potrebo po učinkovitem ukrepanju na ravni celotne EU.

Namen javnega posvetovanja je zbrati tudi mnenja o ustreznosti trenutnih zahtev glede primernosti za kompostiranje in biorazgradljivosti, ki izhajajo iz Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži.

Direktiva ne omogoča jasnega razlikovanja med biorazgradljivimi proizvodi, ki naj bi se biološko razgradili v naravnih pogojih v okolju, in proizvodi, primernimi za kompostiranje, ki se biološko razgrajujejo le v industrijskih obratih za kompostiranje. V temnih anaerobnih pogojih na odlagališčih ti procesi trajajo še dlje. Oglaševanje embalaže kot biorazgradljive, čeprav se v naravnih pogojih dejansko ne more biološko razgraditi, je lahko zavajajoče in prispeva k povečevanju količine odpadkov.

O trdoživosti plastičnih vrečk priča tudi izračun, da je danes v Sredozemskem morju približno 250 milijard plastični delcev s skupno težo okoli 500 ton. Plastika se namreč s časom ne razgradi, a le razpade v vedno manjše dele in delce. Ti imajo velik potencial za onesnaženje tal in vode, saj lahko vsebujejo dodatke kot so obstojna organska onesnažila, nase pa močno adsorbirajo tudi druge toksične snovi kot so hormonski motilci. Večji delci morskim bitjem poleg tega povzročajo prebavne motnje (celo fatalne: www.chrisjordan.com) ali zadušitve, ko jih živali zamenjajo za hrano.

V društvu smo na problematiko plastičnih nakupovalnih vrečk opozorili s projektom Vrečka na vrečko, ki je potekal med 20. in 28. novembrom 2010 v okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov.

V okviru projekta smo v Ljubljani zbirali stare plastične nakupovalne vrečke in rabljene lončke za enkratno uporabo, ki kot odpadek nastanejo pri avtomatih z vodo in toplimi napitki. Iz starih plastičnih nakupovalnih vrečk in rabljenih plastičnih lončkov sta nastali dve umetnini – Lovka na lovce (The Miha Artnak) in Ustavimo svetovno prvenstvo v plastičnih lončkih (oblikovalski studio Lukatarina). Lovka je prejšnje dni gostovala in opozarjala na problematiko plastičnih vrečk prav v Bruslju.