/21 /11

Neverjetno bitje je človek. Rojen kot nebogljeno bitje, ki se počasi postavlja na noge in ob tem odkriva svoje zmožnosti, potenciale in pa tudi svoje meje in ovire. Lahko zraste v pravega borca/borko, ki ne obupa ob padcih in življenjskih preizkušnjah, lahko pa ne vidi več izhoda.

Kam pelje vsakega izmed nas življenjska pot? Kje smo trenutno? Kaj je pred nami? Kako je sploh do tega prišlo? Kje se je naša zgodba izkušenj, počutij, spominov, bolečin in radosti začela?

Človek, ki je sedaj odrasel moški ali odrasla ženska, je bil nekoč nemočen dojenček, zvedav otrok, uporni najstnik in pogumen mladi odrasel. Vedno v odnosu, iz katerega je črpal življenjsko energijo.

Kot dojenček popolnoma odvisen od narave odnosa mame in očeta, hkrati pa izredno zahteven v svojih potrebah in pripravljen na učenje. Zelo zgodaj se prične raziskovanje okolice (sveta), oprijemanje, okušanje, spoznavanje kaj je prav in kaj je narobe, kako se umiriti, kako izraziti svoje potrebe, koliko je dovoljeno brusiti svoje talente... Na začetku življenja se otrok začne zavedati samega sebe predvsem iz materinega in očetovega odziva nanj in na njegove potrebe. Starši so prvi, ki pokažejo kako je biti ljubljen, sprejet, kako se pomiriti, kje so meje, kako se obnašati, kaj je varnost, zaupanje, vrednost, ali se da zdržati ob človeku v težkih trenutkih, ali se da pogovarjati … Otrok se tako uči iz starševskega obnašanja in si to zapomni- ustvarjajo se IZKUŠNJE! Izkušnje in odzivi se zapišejo v možgane. Tako se ustvarja tok vedenja v odnosih, razmišljanja o sebi in reagiranja na situacije. S to prtljago (izkušnje, odzivi, počutja, vedenja) se vstopa v svet odraslih in v odrasle odnose.

Kaj skladiščimo v našem telesu, v naših možganih? Kateri odzivi so zaznamovali naš svet? Kakšne so bile naše izkušnje?

Se počutimo napeti, nezadovoljni s telesom, s samim sabo, razočarani, prestrašeni, izkoriščeni... želimo pa biti sproščeni, pomirjeni, zadovoljni, srečni ...

Odkrivanje sebe je raziskovanje. Pot je dolga, naporna, polna garanja, preizkusov, padcev in vzponov, polna novih spoznanj (tistih, ki prinesejo bridkost in tistih, ki prinesejo olajšanje). Vrtijo se vprašanja: kaj si jaz res želim, kdo sem jaz kot ženska/moški, kaj mi je všeč, kakšno je moje mnenje, ali poznam svoje slabosti, ali poznam svoje sposobnosti, kakšen odnos imam s seboj, kako se odzivam na zunanje stresorje/situacije? Kaj spada v moje življenje?

Si lahko poklonim darilo, da bom poskrbel/a zase in si poklonil/a tisto kar pogrešam že celo življenje? Darilo vsebuje odgovornost za svoje počutje in aktivnost v svojih željah in potrebah. Pomeni, dati si možnost poskrbeti zase in za svoje čustvene potrebe v odraslih odnosih, razmisliti o tem kakšen je moj življenjski slog. Življenjski slog si nehote izbiramo tudi s tem, kam usmerjemo našo pozornost in tok misli. Za naš nadaljni razvoj je izrednega pomena ali usmerjamo našo pozornost na stanje pomanjkanja, kjer se hitro začnemo vrteti v začaranem krogu obupa, breizhodnosti, žalosti in strahu ali pa usmerjamo našo pozornost na željo, kaj si želimo in pričnemo delovati k uresničitvi le te. Pomembne so torej naše miselne navade, pomembna je naša čustvena naravnanost. Misel, ki jo večkrat mislimo, postane prevladujoča in poganja naše mišljenje in počutje. Potrebno je torej biti zavestno pozoren na misli, čustva, kam me vodijo. Ali se v danem trenutku pomikam proti želji ali stran? Kam se premakne naše razpoloženje ob določeni misli? S tem bomo lahko pridobili možnost izbire o tem kakšno življenje hočemo živeti, kaj si res želimo in kaj smo za to pripravljeni narediti. S tem bomo sebi dali dovoljenje za življenje.

Dovoljenje, da lahko verjamemo, da se zmoremo soočiti s tem kar nam življenje prinaša, verjeti, da, ko se nam zgodijo težke in boleče stvari, ni konec sveta, verjeti, da si zaslužimo dobro živeti.

Zakonski in družinski inštitut