»A si videl v kopalnici?« me je pozdravila z vprašanjem. »Ne, kaj pa,« sem odvrnil, čeprav sem vedel, zakaj gre. Živčen nasmešek in pordela lica so izdajala vznemirjenje, ki je lahko pomenilo samo eno. Nosečniški test je pozitiven! Tudi meni je udarila kri v lica. Slabost in vse ostalo, kar jo je mučilo zadnje tedne, je bilo sicer dovolj zgovorno, tako da o kakšnem velikem presenečenju ne moremo govoriti, a test z vsemi tistimi odstotki je le test. Ali novico nestrpno čakamo ali pa se je bojimo, prvi trenutki so vedno enaki. »O, madona, zdaj gre pa zares, sranje, to je to,« in podobno mi je odzvanjalo v glavi, medtem ko sem od sreče objemal bodočo mamico. Ko panika mine, se življenje za nekaj časa vrne v skoraj normalne tire. Zazdi se nam celo, da nosečnost, če odštejemo jutranje slabosti in nekaj ostalih tegob, ki mučijo predvsem mamico, sploh ni ne vem kaj. Prijateljem še ne smemo črhniti, pa tudi naše mame, pa čeprav že zadnjih pet let upajo, da jim bomo, ko nas bodo vprašale, ali je kaj novega, povedali prav to, bodo morale še malo zdržati. Na zunaj se še nič ne opazi in mamica, ko se zjutraj sestavi, je še vedno poskočna kot prej. Vse to deluje na moške prav uspavalno. Mogoče pa se sploh ne bo nič spremenilo?Če ne bi bilo stalnih pogovorov, ki imajo odslej le eno temo, ne bi nič motilo udobnega izmikanja realnosti. Nosečnost, seveda. Vse z namenom, da tudi nam počasi kapne, da sedaj  gre pa zares, čeprav vse skupaj vztrajno potiskamo nekam nazaj, v najbolj oddaljen kotiček zavedanja, samo da nam ne bi bilo treba preveč razmišljati o opremljanju otroške sobe. Čeprav je devet mesecev dolga doba, ne smemo podcenjevati moške sposobnosti ne ukreniti ničesar in mamice to dobro vedo! Poleg tega imajo na voljo celo goro knjig, revij in priročnikov o nosečnosti in otrocih, da o internetu ne izgubljamo besed. Na koncu pa ne glede na to, kako vztrajni smo pri svojem upiranju, tudi mi »zanosimo«. Sam sem recimo pri sebi opazil kar nekaj simptomov nosečnosti, od motenj spanja, razdražljivosti, povečanja telesne teže in jutranje slabosti. To zadnje se je zelo očitno pojavilo jutro po tem, ko smo s prijatelji nazdravili očetovstvu.

Moški so prepričani, da zmorejo ravno toliko kot ženske - no, razen rojevanja in dojenja, seveda. Včasih, še posebej, ko postanejo očetje, pa začudeno ugotovijo, da je pa le mogoče mati narava ženske obradila z malce drugačnimi sposobnosti kot moške. Ampak, ali ste že kdaj slišali, da to tudi na glas priznajo!?

„Si si vse zapomnil?“ je vprašala Karmen z levo nogo preko praga in me zaskrbljeno opazovala.