„Si si vse zapomnil?“ je vprašala Karmen z levo nogo preko praga in me zaskrbljeno opazovala.

„Nič ne skrbi, dobro se bova znašla,“ sem jo skušal pomiriti, medtem ko se mi je v naročju zvijal mali Gaj.

„Ne pozabi ga redno hraniti, sicer bo jokal,“ je še navrgla.

„Vse bo v redu, lepo se imej,“ sem rekel trše, ker me je zadnja izjava nekoliko razburila. Kaj gre vendar lahko narobe? Saj sva oba tipčka in s tipi nikoli ni nobenih težav. Večinoma smo dobro udomačeni, čisti in ob upoštevanju osnovnih navodil za uporabo smo popolnoma nezahtevni in hitro zadovoljni.

Karmen me je uspela le še poljubiti za slovo, preden je odhitela na železniško postajo in naju z Gajem prvič pustila sama. In to preko noči. Bil sem tako vesel, da sem kar skakal od veselja. Fanta, sama doma. To bo še veselo.

In je tudi bilo. Le ne tako, kot sem pričakoval.

Komaj je Karmen dobro odšla, že je mali začel jokati. Kaj jokati, tuliti. Nisem si preveč vzel k srcu. „Pogrešaš mamico?“ sem ga vprašal in mu razložil, da se vsekakor kmalu vrne. Vedel sem, da jok hitro utihne, saj ga Karmen vedno takoj pomiri. Zato sem ga nekaj časa zibal, mu prepeval in ga božal ter krike uspel stišati do rahlega hlipanja. Medlo sem se spominjal dne, ko mi je Karmen nekaj pripovedovala o tem, da ima Gaj rad glasbo ali nekaj podobnega. Žal je takrat na televiziji ravno bil nogomet in sem jo poslušal bolj tako, na pol. Slišal sem le Gaj in glasba, potem pa so presneti Nizozemci dali gol in sem jo hočeš nočeš izklopil. Pomislil sem, da bi malemu mogoče prijalo malo kakovostne glasbe. Tudi meni bi v tistem trenutku prišla še kako prav, ker sem od vsega tuljenja bil že nekoliko živčen. Zato sva hitro stala pred omaro z laserskimi ploščami in zavzeto razmišljala o tem, katero bi si zavrtela. Vsaj jaz sem razmišljal o tem, Gaj je bil popolnoma zatopljen v igro z vžigalnikom, ki ga je sproti pobral z mize. Končno sem izbral Nirvano, ki se mi je za nežna ušesa malčka zdela bolj primerna od težkega metala, ki ga običajno poslušam. Album In utero tudi tokrat ni razočaral. Zavrtela sva ga glasno, čeprav živimo v bloku. Človek si mora sem ter tja tudi kaj privoščiti, kajne. Žal je Gaj že po nekaj energičnih kitarskih vložkih začel tuliti in ker se v hrupu ne da resnično uživati ob glasbi, sem jo s težkim srcem ugasnil in pomisli, da je menda mali lačen.

Tako sem si najprej odprl pivo, saj je bilo že vsaj pol ure od zajtrka. Vmes sem iz hladilnika vzel mleko in mu nalil kar hladnega. Nikoli nisem maral toplega mleka, zato sem menil, da ga tudi moj sin ne mara. Pa se je tako spačil in ga pljunil s takšno silo, da sem občudujoče opazoval pljunek mleka, ki je pristal na sredi sobe. Ker se uvideven in vem, da ljudje ne marajo vedno istih stvari kot jaz, sem mleko pogrel. Seveda mi je ušlo čez rob posode, saj so na VH1 ravno vrteli videospot Natalie Imbrulia, ki sva ga oba z Gajem gledala odprtih ust. Ufff, vroče. Zato sem bil primoran vzeti novo posodo in tokrat mi je uspelo. Seveda nisem preveril temperature, zato je mali spet pljunil. Še dobro, ker je mleko bilo resnično vroče. No ja, čez nekaj minut se je dovolj ohladilo, da ga je lahko spil.

Medlo sem se spomnil Karmeninih besed glede previjanja. Po hrani ga je menda treba previti. Ni me skrbelo. Kako težko vendarle je previjanje? Opazno zadovoljnega Gaja sem postavil na previjalno mizo, mu zabičal naj se ne premika in pričel iskati plenice. Sprva jih nisem našel, ker sem jih iskal v kopalnici. Ko sem šel preverit, kaj dela Gaj, sem z veseljem opazil, da sedi na robu previjalne mize in z nogami striže po zraku. Opazil sem tudi, da so plenice zložene v police omarice takoj poleg previjalne mize, kar sem ji zdelo zelo pametno in Karmen sem tiho pripisal deset__ točk za urejenost. Gaj je kot bi mignil bil nagec. Obrisal sem ga, ker se tako spodobi, v roke vzel pleničko in takoj opazil, da je veliko premajhna za cel dan uporabe.

V tistem je k sreči pozvonil sosed, ki se je takoj strinjal, da je premajhna. Zato smo se družno zbasali v avto in skrivaj sem si čestital, ker Karmen nisem dovolil, da bi ga vzela. Gaja sem pred tem na hitro oblekel kar brez plenice in kot bi mignil smo bili v drogeriji, kjer sva s sosedom hitro kupila največje plenice in odhiteli smo domov, ker so na tv že vrteli ponovitve včerajšnjih nogometnih tekem. Žal se je Gaj polulal v hlače in namočil tudi novi sedež. Pa sem kar pustil vse skupaj. Bo že Karmen počistila.

Doma sva ga s sosedom z družnimi močmi previla ali bolje rečeno zavila v veliko plenico, ga vrgla v posteljico in že sva sedela pred televizorjem, se nalivala s pivom in uživala v razgreti debati o včerajšnjih tekmah. Gaj je očitno nekaj časa spal, ker je bil tiho, nato pa se je ponovno pričel oglašati. Ker ga niso preglasile niti vuvuzele, sem ga prinesel v dnevno sobo, kjer je veselo šaril po loncih z rožami. Lakota ne prizanaša niti velikim fantom, zato sem naročil dve pekoči pici s suho salamo. Ko so jih pripeljali, sem en kos dal Gaju, ki je nekaj časa zavzeto žvečil, nato pa pričel tuliti. Ojoj, sploh nisem pomislil na to, da je še otrok in kot tak ne sme jesti feferonov. Usta sem mu hitro splaknil z vodo in ga odnesel nazaj v posteljo. Mojo pozornost je popolnoma prevzela tekma. Očitno zato nisem slišal tuljenja. Zavedal sem se ga šele, ko je pri vratih pozvonilo. Ko sem jih odprl, je v stanovanje brez besed vdrla sosedova punca Maja in odšla naravnost v Gajevo sobo. Skomignil sem z rameni, iz hladilnika vzel še dve pivi in se pridružil sosedu pred televizorjem. Jok je hitro utihnil, zato sva se lahko tokrat v miru posvetila nogometu.

Na Gaja sem se spomnil šele, ko je zvečer klicala Karmen. Bil sem že nekoliko pijan, zato se nisem takoj spomnil na sosedovo dekle in sem ga obsedeno iskal po stanovanju, vse dokler se Karmen ni pričela glasno smejati: „Veš, preveč dobro te poznam. Zato sem naročila Maji, naj takoj ko pride iz službe, vzame Gaja in ona poskrbi zanj.“ Nekaj sem se repenčil, nato pa hitro pozabil na vse skupaj, saj sem iz dnevne sobe zaslišal: „Goooool,“ in takoj je bilo vse pozabljeno.

Najina prva skupna dogodivščina se je zaključila z zajtrkom, ki ga je vsem prijazno pripravila Maja. Gaj je bil previt, skopan in sit in ker sva vedela, da bo Karmen kmalu doma, sva izkoristila čas in se posvetila igri. Vsaj ta mi gre dobro od rok, saj smo vsi moški naskrivaj še vedno mali fantki.

Na vas, drage bralke (in spoštovani bralci) pa je, da dobro premislite, ali verjamete takšnim in podobnim stereotipom o mladih očetih ali ne. Za dvomljivke le toliko: že trinajst let ne jem mesa, nogomet pa se mi zdi le rahlo bolj zanimiv od neposrednih prenosov sej Državnega zbora.

Da vseeno ne bo pomote. Zgornja zgodba je v celoti izmišljena. Več o tem, kako z Gajem preživiva tiste urice, ko mamice ni doma, pa naslednji teden.