Žlica krompirja. Kako veliko lahko pomeni in hkrati tako malo. Po nekaterih zgodovinskih raziskavah naj bi se število Evropejcev povečalo ravno zaradi gojenja te izvorno ameriške gomoljnice, ki izvrstno uspeva v težki, vlažni prsti srednje Evrope. Ne vem, če je to res. Vem pa, da so Irci krompirju preveč zaupali. Njihova glavna jed je zaradi bolezni čez poletje izginila z miz. Irci so umirali v tisočih in se v tisočih izvažali čez lužo, medtem ko so njihovi angleški sosedje smehljaje sedeli na svojih ogromnih zalogah krompirja. Omenjena bolezen je namreč pozabila obiskati tudi njih.Tako se vrti naš svet.

Še ena neumestna. Evropska unija naj bi uvedla omejitev glede izpušnih plinov, ki jih v zrak spuščajo tanki. Tako bodo vojne postale ne le dobičkonosne, temveč tudi okolju prijazne. Vsi tisti reveži, ki se bodo znašli na napačni strani nabojev, ovitih v osiromašeni uran, bodo zato umirali z nasmeški na obrazih, vedoč, da se zaradi njihove smrti ni bati za okolje.

Nazaj k krompirju. Nikoli nisem bil ne vem kakšen ljubitelj te v naših krajih tako priljubljene jedi. Osebno sem bolj za riž ali testenine, čeprav dobro razumem tudi krompirjev čar. Dedek ga ni hotel jesti, ker so jih v koncentracijskem taborišču krmili (saj ne moreš zapisati drugače) s krompirjevimi olupki. Mogoče sem se njegove ljubezni do krompirja nalezel tudi sam. Verjeli ali ne, kakšni dve leti se ga nisem niti dotaknil. Od tistih časov sem postal bolj zmeren in z veseljem pojem tudi kak pečen krompirček ali pa kar tistega iz vrečke, izdatno slanega in tako dobrega za zdravje.

Američani so napovedali vojno krompirju. Ste opazili, kako je tam čez na drugi strani Atlantika vse povezano z vojaško retoriko: vojna terorizmu, vojna drogam, vojna slabim novicam, vojna revnim,...? Vojna proti krompirju. Pametne glave so namreč potuhtale, da ga otroci pojedo preveč in se domislile rešitve – nič več krompirja v šolskih menzah. Pa je krompir vendarle zdrav vir energije, nabit s kalijem in pravilno pripravljen lahko tvori nadvse okusen, zdrav in primeren obrok. No ja, bomo videli. Američani so v preteklosti že zgubili kakšno „ta pravo“ vojno. Koreja, Vietnam, tudi v Afganistanu jim ne kaže najbolje. Mogoče bo v vojni proti krompirju zmagal slednji. Kdo ve, mogoče celo Slovenija kdaj napove vojno takemu ali drugačnemu krompirju. Baje smo znani po tenstanem.

Kaj ima vse tole klobasanje o krompirju početi na tem mestu. Hja, nič in veliko. Danes se je namreč Isabella Atena prvič v svojem življenju lotila prave hrane. S slastjo je pojedla dve žlički pire krompirja, že čez nekaj minut pa se obilno napila še mleka.

Upam, da Američani zaradi tega ne bodo napovedali tudi vojne proti Isabelli.