Dragi dnevnik.

Ne zameri mi rahle nerodnosti in prosim upoštevaj, da mi je komaj devet mesecev. Pri tej starosti pač ne moreš od mene pričakovati ravno veliko. Trenutno recimo še ne znam hoditi, tudi govor mi ne teče kot bi želela, kaj šele pisanje, branje in podobne neumnosti, ki jih tako srčno priporoča ati. Se pa zato že veselo ritam naokoli. Prav si prebral. Ritam se. S tem ne mislim plazenja, kajti moj način premikanja je unikaten in obsega rit, varno učvrščeno na tleh in roki, ki to rit in vse ostalo, kar paše poleg, vlečeta naprej. Popolnoma preprosto, ritanje. Mogoče bi izraz celo patentirala. Ritanje^TM. Baje se s takšnimi neumnostmi da zaslužiti tudi kak evrček ali dva. Kdo ve?

Sem pa ravno danes svojemu ljubkemu bratcu Mini Flikiju razlagala, kako sem ritala po tleh, medtem ko je on bil na sprehodu z atijem. Še najrajši se preritam do njegove sobice, kjer je polno igrač. Če je doma, mi le stežka pusti, da bi se s katero od njih igrala. Vrže mi le kakšno staro cunjo ali strgano capo. Pa nič ne de, tudi to je lahko odlična igrača, hihihi.

Bratec mi je kar naprej razlagal, da se ne ritam temveč bajskam, ker sem baje malo bolj „močna“. Pa kaj, ati pravi, da je tudi on bil buhteljček, ko je bil majhen, pa ga poglejte sedaj, kako postaven dečko je, mogoče celo malo preveč suhcan. Ravno tako kot bratec, ki sploh noče jesti, razen če nima pred sabo makaronov ali piščančka.

Ker kar noče nehati, ga ugriznem v prst s svojimi novimi, izredno ostrimi zobki, da zatuli od bolečine in se užaljeno obrne proti steni. Oh, tale bratec. Zadnjič si je na levega pavčka desne noge vrgel likalno mizo in potem smo lahko tri dni poslušali njegove „Ava, ava.“ Kot da bi to bilo kaj takšnega. Meni skoraj vsako noč iz dlesni pogleda zobek, on se pa sekira zaradi nekega palčka. Prazne marnje, nič drugega.

Uff, kar malo sem utrujena. Tole pisanje sploh ni tako preprosto. Pri atiju vse skupaj deluje tako enostavno, jaz pa niti pol strani nisem popisala in sem že strašansko utrujena. Mogoče bi bilo bolj pametno iti še malo bajskat, hmmmm, ne ne, mislila sem ritat^TM.

Torej, na svidenje do prihodnjič.

Tvoja Isabella Atena.