|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   življenska izpoved
17.7.2009 11:51:03   
2violina
Tišči me in želim nekam ali nekomu izliti svoja občutja, a ne najdem poguma. Pa vendar upam, da mi bo pri duši nekoliko lažje.
 
Vem, vedno je najtežje pričeti. A moja zgodba sega daleč nazaj  v obdobje najstništva. Za svoja pretekla dejanja plačujem že vse življenje. Kljub temu, da ne obžalujem  si vseeno želim, da bi takrat potek dogodkov zasukala v drugo smer, da bi svojemu otroku izbrala drugačnega očeta, da bi kot družina funkcionirali drugače, da bi…..
 
A vendar se je izšlo tako, da sem na robu polnoletnosti rodila otroka.   Sicer sem imela na izbiro splav ali rojstvo a sem se odločila za slednje, saj je bilo bitje, ki je raslo pod mojim srcem najbolj zaželeno bitje pod soncem. A že v času nosečnosti sem ugotovila, da si življenja z očetom svojega še takrat nerojenega otroka ne bom mogla urediti. Vse rajši je pogledal globoko v kozarec in to počne še danes. S pomočjo staršev sem dokončala šolo in faks.
 
Imela sem dobro službo in čudovitega otroka a pogrešala sem ljubezen. In takrat sem ga spoznala. Naslednji dve leti sem živela kot v pravljici. Ja vse dokler nisem povila drugega otroka. Takrat se je pravi pekel šele pričel. Moj prvi otrok ni bil nič vreč vreden. Po njegovem krivec za vse. Ko sem ugotovila, da ne bo nič bolje sem zbrala pogum in ga zapustila. Uredila sem gnezdece za nas tri in dolgih deset let živela samo za svoja dva otroka.  Tako hitro sta odrasla in vse manj sta bila doma. Sama pa sem bila vse več sama. Pričela sem se ukvarjat sama s seboj, nabavila sem si psička in se prepustila tokom življenja. In nato sem ga spoznala.
 
 Sprva sva bila prijatelja nato pa sva postala par. Naprej je šlo z bliskovito naglico. Po šestih mesecih se je preseli k meni in sedaj živi z mano že polna tri leta. A šele po dveh letih sem ga dodobra spoznala. Je priden, deloven in prijazen. Moji starši ga kujejo v zvezde. Ko sva v družbi, bi zame naredil vse, me nosil po rokah in me koval v zvezde. Ko sva sama prekipeva od nežnosti in pozornosti. Nikoli me ne pozabi poljubit, ko se vrne z dela. A vendar.
 
  Čedalje raje spije več kot manj in takrat se zame prava mora šele prične. Ko je v tako imenovanem drugem stanju, takrat se z njim sploh ne da shajat. Vse naredim narobe. Kosilo ni dobro, Stanovanje je ali preveč ali premalo čisto, izraža se vulgarno in zame nima lepe besede. Predvsem pa me psihično uničuje. Živi pri meni, v moje stanovanju pa mu ni prav nič mar če v jezi razbije kakšno stvar. Vrata v kopalnico so dobila luknjo, ko je zaradi jeze z vso pestjo udari po njih. Seveda jih je potem menjal in bil ves skesan a to pri meni ne zaleže več. Takšno stanje je pri nas občasno. Vendar sem mnenja, če se zgodi samo enkrat v življenju se zgodi enkrat preveč.  Zadnjič, ko je bil spet tako zelo »pameten« in je težil 1000 na uro sem odšla v spalnico, se ulegla na posteljo, pokrila in bila tiho. Ko je ugotovil, da ne komuniciram z njim, me je za noge vlekel s postelje. Bila sem tiho in čakala kaj se bo zgodilo a je odnehal, šel v kuhinjo in ostal tam. Medtem, ko on naslednji dan funkcionira kot, da se ni nič zgodilo, v meni ubija veselje do življenja. Tako ne gre več naprej.
 
Vem, da tako ne bo šlo naprej. Rada bi ga zapustila. Želim, da se izseli iz mojega stanovanja in odide tako daleč, da ga moje oči ne bodo več videle. To sem mu tudi povedala, a pravi, da bo obema nekaj naredil v kolikor ga zapustim.  Kolikor ga poznam je resnično pripravljen s silo reševati težave.
 
Meni pa  je delno tudi hudo. Strah me je kaj bodo rekli ljudje. Bojim, se, da bom tista »ta slaba« na koncu vendar jaz. In ne nazadnje si tudi sama sedaj, ko sta moja dva otroka odrasla želim srečno življenje. Nisem še tako stara, da bi samo posedala doma in se smilila sama sebi. V dvoje je vse lažje in lepše. Želim si, da bi ob sebi imela človeka s katerim bi bila srečna a očitno se to ne bo zgodilo.  In globoko v srcu upam, da se bo spremenil, in da bo takšen kot je bil ljubeč, čustven, prijazen in duhovit. Konec koncev sem vrata odprla osebi, ki sem jo v tistem trenutku ljubila. Sedaj pa svojih čustev do njega sploh ne morem definirat, kajti ni jih. Ne pozitivnih in ne negativnih.
 
Vem, da me boste obsule s takšnimi ali drugačnimi besedami, da ga naj čim prej naženem in zaživim, vendar nisem tega spisala zato, da bom brala to, kar vem, vredna sem več, ampak zato, ker mi že nekaj časa leži na duši in duši. Zato mi je lažje ko to pišem.
 
Sedaj vem, moje življenje sem negativno usmerila v najstniških letih in davek zato plačujem preostanek življenja.  A imam tudi sama v življenju eno veliko sončno in pozitivno stran. Vzgojila sem dva čudovita in pridna otroka, ki uspešno premagujeta življenjske prepreke.
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: življenska izpoved
17.7.2009 12:02:28   
Taanikaa
ne bom ti dajala nasvetov,ker kot si sama napisala zelo dobro veš kaj je dobro zate,sploh pa si pisala le zato da bi izlila svoja čustva..upam da se počutiš zdaj kaj bolje,želim ti da kmalu urediš svoje misli in da besede postanejo dejanja..srečno naprejuser posted image user posted image

(odgovor članu 2violina)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: življenska izpoved
17.7.2009 13:19:30   
soncek.djukelica
zapusti ga, naj se končno zave svojih dejanj! morda bo postalo grdo, je pa odrasel človek in preprosto mora vedeti kaj počne!

(odgovor članu Taanikaa)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: življenska izpoved
17.7.2009 13:50:17   
bumerang
Zapusti ga - dokler si ne bo začel izmišljevati česa v stilu, da je zaradi skupnega gospodinjstva kaj tudi njegovo. In ko je enkrat videl, da te lahko psihično izsiljuje, te bo vedno bolj. Poleg tega je zadnjič prebutal vrata. Naslednjič bo tebe.

Ti sama veš, koliko ga alkohol nadvlada in kolikšno toleranco imaš, moja je ničelna. Lahko mu daš sicer še enkrat možnost, se z njim pogovoriš in mu daš jasno vedeti, da misliš resno, oba skupaj pa vključiš v kakšno terapevtsko skupino.

Na to, kar bodo drugi rekli, se ne oziraj, staršem pa situacijo predstavi tako kot si jo nam, razumeli te bodo in ti pomagali.

_____________________________

Ustavi se in prišel boš!

(odgovor članu soncek.djukelica)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: življenska izpoved
17.7.2009 14:14:50   
felix7

IZVIRNO SPOROČILO: 2violina

Sedaj vem, moje življenje sem negativno usmerila v najstniških letih in davek zato plačujem preostanek življenja.  A imam tudi sama v življenju eno veliko sončno in pozitivno stran. Vzgojila sem dva čudovita in pridna otroka, ki uspešno premagujeta življenjske prepreke. [/color]


s tem se pa ne strinjam... mislim, da tista najstniška leta nimajo nič s tem, da tvoj sedanji partner pije... user posted image
In ja, zapusti ga... sicer praviš, da je sposoben tebi in sebi kaj narediti, ampak to je običajno eno samo izsiljevanje. Kaj si bodo pa drugi mislili o tebi, če ga boš zapustila... Ja ljuba duša, a boš vztrajala z njim, da si ne bo kdo kaj napačnega mislil???
Glavo pokonci, pa pogumno, vso srečo!

_____________________________

Postati mama, in to še na materinski dan, je čudovito.

(odgovor članu 2violina)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: življenska izpoved
17.7.2009 19:52:27   
Vijoličarka
Občutek imam, da si zrasla v takem okolju, ki ti je močno vsadilo razne občutke krivde in 'pravičnosti' kazni. Prav, si pač imela mlada otroka. Prav, si tudi drugega partnerja slabo izbrala. Se zgodi. Najbrž predvsem zato, ker si bolj 'tepih' narave in si zato magnet za takšne moške.

Mogoče imaš tudi privzgojen občutek, da ženska brez moškega ni dosti vredna. Mogoče si tudi pripravljena marsikaj požereti, da nisi sama.

Tvoj trenutni partner te dobro pozna. Točno ve, kakšna si, kako si hrepenela po partnerstvu, koliko si pripravljena potrpeti. Zato si te je tudi izbral.

Nima pravice biti nasilen, sploh še v tvojem lastnem stanovanju. Če mu kosilo ne ustreza, potem naj kuha on ali pa naj gre v gostilno.

Zahtevaj naj se izseli. Nisi njegova sužnja ali ujetnica. Ker ima on probleme sam s seboj, nisi ti zato dolžna trpeti. Pokliči policijo vsakič, ko je nasilen.


_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

(odgovor članu felix7)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: življenska izpoved
17.7.2009 19:58:46   
Anonimen
Sedaj pa svojih čustev do njega sploh ne morem definirat, kajti ni jih. Ne pozitivnih in ne negativnih.


Po moje je to najslabsa od vseh moznosti, taksna praznina in apatija.

Imata dve moznosti. Ali se skupaj podata na pot, ti, da se ozdravis odvisnosti od negativnih odnosov, in on, da se ozdravi alkohola. Se mi zdi, da imata skupno tocko, nekje zakopano, ki je v tem trenutku se ne poznas.
Druga moznost je, da gres naprej sama. A tudi tu se bos enkrat morala soociti s svojimi strahovi, ce zelis nekoc ziveti v harmonicnem odnosu. Verjetno si do zdaj vso svojo energijo posvecala otrokoma in zase nisi imela casa. Ti zelim vso sreco.

(odgovor članu 2violina)
  Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: življenska izpoved
17.7.2009 20:50:38   
Anonimen
"Podedovala" si določene vzorce, ki si jih mogoče potlačila vase, lahko kot otrok, lahko kasneje v življenju. Nekako podzavestno privlačiš določen tip človeka, kokr praviš. In se ti te stvari ponavljajo in ponavljajo v nedogled - moške, ki radi gledajo v kozarce. Mislm, da bi morala kake vzroce razrešiti pri sebi (pa ne to narobe vzet), ker kukr se ti stvari ponavljajo, eno ta isto, se je treba ustavt in poglobit tud vase. Postavi se končno zase. Ne čakaj, da gredo stvari pregloboko. Prvi znaki agresivnosti in gledanja v kozarec se pokažejo dosti hitro. Sam zaljubljenost dela svoje. Pa ne vidiš. Ko se boš enkrat postavila v sebi na noge in se postavila zase, se boš uprla mogoče tudi povzdigu glasu. In boš rekla takoj pojdi. In se ne boš več ozirala na skesanost. Ko se boš postavila zase podzavestno in nato še zavestno, boš pri sebi razrešila nek del in boš v svoje življenje tudi privabljala bolj pozitivne ljudi, ki te bodo spoštovali in cenili. Ki ti ne bodo skrivili lasu.

Tega pa čimprej steraj stran - v tvoje dobro in v dobro otrok. Čimprej! Naj ti postavi zlat grad - le kaj ti bo, če boš v njem trpela še naprej? Naj ti nosi ves skesan rože - kaj ti bodo, če bodo ovenele hitreje kot sama, ker te nihče ne zaliva? Steraj ga čimprej stran. Imej svoj ponos! Ne pusti se teptati, ker se nekomu zdi, da lahko to počne. In ko bo najbolj bolel, pejt ven v naravo, pa tuli, kriči, kar češ, sam naj gre. Taki ljudje, ki zgajnajo agresijo, imajo nizko samozavest, slabo samopodobo in si merijo svojo samozavest nad šibkejšimi od sebe s svojo fizično močjo. Da ga vidim takega, ko pride zraven enakovreden njemu ali celo močnejš v fizični moči - odpuza stran, ko polit cucek.

Kaj te briga, kaj bojo ljudje rekl - živiš svoje življenje in naredi tko, da boš ti srečna in zadovoljna, ne da bodo drugi srečni, ti pa nesrečna v svoejm trplejnu. Če ti tisti drugi ljudje, ko te bodo opravljal, niso pršl niti enkrat vprašat, če kej rabiš, ti izrekl toplo besedo ... ma k* jih gleda. Od njih nimaš nič in nej tko ostane. Poskrbi zase.

Še namig - človk se spremeni, kadr sam to hoče in ne kadr hoče to nekdo drug. Dokler bo mislu, da dela prav, do takrat se ne bo spremenu. In ko mu boš zaprla vrata, če si mu jih že odprla, do takrat bo mislu, da je njegov način postopanja pravilen. Zato zaston upaš, da se bo zgodu čudež in se bo na lepem spreobrnil. Spreobrne se človk ponavad, ko ga izkušnje izučijo. Realn gledano.

Želim ti, da čimprej uspeš zlesti ven in se postaviš na noge ter dobiš, kar ti pripada.

(odgovor članu 2violina)
  Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: življenska izpoved
17.7.2009 22:50:50   
BabyKitty
Ko sem prebirala tvojo zgodbo sem v njej najdla kar nekaj zgodb, ki sem jih že preposlušala in vsi so imeli isto "rešitev" ali vsaj rešilno bilko. Pridružili so se skupini al-anon. To je podporna skupina za sorodnike alkoholikov, ki so podobno kot ti ugotovili, da se vzorci ponavljajo... Hodijo na sestanke in si lajšajo dušo in pravijo, da jim zelo pomaga...
Tukaj je njihov spletni naslov: http://www.al-anon.si/  , kjer si mogoče lahko prebereš kaj več...

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: življenska izpoved
18.7.2009 11:00:34   
Teya*D.
Sama si ugotovila kaj in kako....
Jaz bi samo dodala še tole, da sem mislila da se ti slabo zgodi enkrat v življenju...pa tole ne drži...user posted image

(odgovor članu 2violina)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: življenska izpoved
18.7.2009 11:00:58   
mojamura
jaz bi se res podpisala pod Repko.

Pa še to - zdi se mi, da boš morala veliko delati tudi sama na sebi, ker moraš razčistiti stvari, ki so se ti zgodile, moraš se znebiti tega prekletega občutka krivde, ki tako zelo nazorno izhaja iz tvojega poisanja. V prvi vrsti se nauči odpuščati -predvsem sama sebi in nauči se imeti rada.

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

(odgovor članu BabyKitty)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: življenska izpoved
18.7.2009 17:32:30   
VERONICA
Pogum, punca. In ne sekiraj se zaradi preteklosti. Rajši išči v njej moč. Dvakrat si uspela zbežati napačnem moškemu, dva otroka si rosno mlada sama spravila na pravo pot. Močna si, ne daj se.

Vse ostalo so že druge napisale.


(odgovor članu mojamura)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: življenska izpoved
18.7.2009 18:53:57   
Korina1
Pozabi na preteklost in svoje misli usmeri na prihodnost, predvsem pa se ne obtožuj kaj je bilo. Kar je bilo je bilo in je vse le posledica dejanj za katere si v tistem trenutku mislila da je tako prav.
Glavo pokonci, držim pesti zate.

(odgovor članu VERONICA)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: življenska izpoved
19.7.2009 13:28:06   
soncnica 3
Hudo, da moraš tako trpeti, ne zanm ti pomagati, držim pa pesti, da najdeš izhod iz te stiske.user posted image user posted image user posted image

Ko se boš odločala, kako naprej, misli najprej NASE!!!user posted image user posted image user posted image

Sončnica

(odgovor članu 2violina)
Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: življenska izpoved
19.7.2009 13:41:52   
botrca
Ne oziraj se na to kaj bodo ljudje rekli...gre se zate in tvoje življenje in življenje tvoji otrok. Pusti preteklost kar je bilo je bilo...
Ni ti lahko, ampak tvoje je stanovanje, čim prej ga naženi od koder je prišel, prijavi ga policiji in povej da te nadleguje, zamenjaj ključavnice na vseh vratih...ali pa se začasno preseli k staršema če te podpirata ali pa kakšna prijateljica. Če ne bo šlo pa je tu še varna hiša. 

Vso srečouser posted image

< Sporočilo je popravil botrca -- 19.7.2009 13:42:53 >


_____________________________

Če želimo živeti z namenom, moramo poiskati tisto, kar najbolj goreče ljubimo, dati vse, kar imamo, nato pa to predati naprej kot štafeto tistim, ki nam sledijo.

(odgovor članu soncnica 3)
Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: življenska izpoved
22.7.2009 13:17:50   
Taddy78
Ko bo imel spet "ta napad"  ga prijavi policiji, oz. nasploh probaj svoje težave povedat na policijski postaji. Zakaj?
Če ti je grozil, lahko da bo v afektu res kaj naredil in za take stvari se splača narediti prijavo...naj vedo da se pri vas nekaj dogaja, čeprav je v očeh vseh kot angelček.Enkrat se ga boš morala znebiti, bo pač s pomočjo policije če ne bo šlo drugače.

Sem imela podobnega partnerja ki je bil tudi zelo dober igralec in so, ko sem spoznala drugega in končno imela dovolj moči da ga zapustim, vsi mene gledali kot največjo krivko za vse, čeprav je bil on nezvest in bolano ljubosumen, kar mu je z mešanjem alkohola še bolj skisalo možgane in se je tudi fizično spravljal name (psihično pa tak vsak dan)...HB da  sem se ga rešila, sedaj imam že dolgo drugega partnerja ki je čisto drugega karakterja in si včasih celo želim da bi bil vsaj malo pokazal kaj ljubosumja...



(odgovor članu botrca)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: življenska izpoved
23.7.2009 2:25:38   
*tajda*
violina nič v življenju ni naključje,vse te moške si si sama izbrala in dokler ne boš sama pri sebi razčistila zakaj so te ravno taki moški privlačili in začela sama delati na sebi si boš vedno znova in znova našla spet iste idiote. In vrtela se boš v začaranem krogu.Mal premisli zakaj si si izbrala ravno njih in kakšno je bilo tvoje otroštvo.Pa veliko sreče.

(odgovor članu Taddy78)
Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: življenska izpoved
23.7.2009 7:35:13   
scorpiogirl
Violina, ne se ozirat na to, kaj pravijo drugi. Ne vidijo celotne situacije, ti moraš živeti s tem, ne oni, zato glej samo na svojo srečo in svoje dobro, ne od drugih. Vem, da je težko, vendar se boš morala odločit, če je res to tisto življenje, ki si ga želiš in zaslužiš. Verjemi, da bo vse lažje narediti, ko se boš prepričala, da zaslužiš bolje. Dokler pa sama ne verjameš temu, pa žal ostajaš v takem user posted image še predobro poznam tako situacijo, zato vem, kako je težko karkoli narediti, pa tudi, kako te tako življenje uniči ... Tukaj se ne moremo odločiti namesto tebe, to se boš morala sama ... smo ti pa lahko rama za jokanje in podpora v tvoji odločitvi.
Pa upam, da boš čimprej tega svojega moža postavila tja, kamor paše, in zaživela, kot zaslužiš user posted image

IZVIRNO SPOROČILO: *tajda*

violina nič v življenju ni naključje,vse te moške si si sama izbrala in dokler ne boš sama pri sebi razčistila zakaj so te ravno taki moški privlačili in začela sama delati na sebi si boš vedno znova in znova našla spet iste idiote. In vrtela se boš v začaranem krogu.Mal premisli zakaj si si izbrala ravno njih in kakšno je bilo tvoje otroštvo.Pa veliko sreče.

Tajda, žal je v taki situaciji zelo težko objektivno gledat nase, takale ugotovitev je pa skoraj nemogoča ... Je pa res, da je treba razčistiti s tem ... ampak brez kakšne strokovne pomoči zelo težko.

pa vse dobro user posted image


_____________________________

Ni nam dolgčas :)

(odgovor članu *tajda*)
Neposredna povezava do sporočila: 18
   RE: življenska izpoved
23.7.2009 9:27:38   
amii
Pa joj ženske, zakaj prenašate takšno življenje? A se res nimaš rada? Daj no, naredi 1x nekaj zase, naženi ga, ker te ni vreden in začni uživati življenje. Je tako ali tako prekratko in dano nam je da le 1x živimo.






_____________________________

Pa imamo svoj sonček

(odgovor članu scorpiogirl)
Neposredna povezava do sporočila: 19
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





Smo po 35. letu res prestari za nosečnost?
Ne želite otroka po 35. letu? V redu, ampak ne recite, da ste stari! Razlogov, zakaj imeti otroke po petintridesetem, je...
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
Zgodbe malih junakov: 9 dni sem bila v ume...
Sprejeli so me v zelo kritičnem stanju na Infekcijsko kliniko, opravili nujen carski rez, intubirali. Potem sem bila v ...
Otroci, ki se zbujajo zgodaj zjutraj so ...
Se vaš malček zjutraj prebuja skupaj s petelini, ne glede na to ali je delovni dan ali vikend? Imamo dobro novico za vas...
Prvomajske počitnice so najlepše ob morju
photo
Odkrijte popolno spomladansko harmonijo v Adrii Ankaran, zeleni mediteranski oazi. Napolnite se z energijo daleč stran o...




Plenice.
пеперутка16

Kdaj ste otroka začeli odvajati od plenic?