lily32
|
Saj ne morem verjeti, da bom to rekla, a tokrat se lukka v celoti strinjam s tabo oz. s tvojim možem. brina, da te malo pomirim, res ni nič nenavadnega, da se soočaš z omenjenmi strahovi. Z mano je bilo na začetku podobno, sicer je bil sprva občutek popolne sreče, potem pa jok zaradi položaja, v katerem sem bila. Strah me je bilo, če bom zmogla, strah me je bilo povedati v službi (Ravno naslednji dan po tistem, ko sem zagledala , sem morala podpisati pogodbo za nedoločen čas. Ti povem po pravici, da sem se pred šefico zjokala in ji povedala, da sem noseča.), kako bova rešila bivanjsko situacijo (takrat nisva niti še skupaj živela) ... Zaradi hormonov si v bolj čustveno labilen, se prej zjočeš od žalosti ali sreče. Poskusi se sprostiti, partnerju pa odkrito povej, kaj čutiš, gotovo bo tudi on našel zate kakšno pomirjujočo in tolažilno besedo. Sama imam tudi obdobja, ko se me polaščajo neutemeljeni strahovi in pogovor z možem, me vedno pomiri. Upoštevaj lukkove nasvete, pojdi v naravo, gibaj se. Srečno in držim pesti, da bodo občutki nepopisne sreče kmalu v pretežnem delu zamenjali občutke žalosti.
< Sporočilo je popravil lily32 -- 23.1.2014 5:50:15 >
|