|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Malček in dojenček -
1.8.2011 15:05:23   
škratek1
Tiste, ki imate 2 majhna otroka, zlasti z 2-letno razliko sprašujem po nasvetih, kaj ste storile, če ste opazile, da se je pričelo porajati ljubosumje, če je starejšega prisotnost mlajšega vidno motila, če je bil kdaj starejši pregrob do mlajšega, ... verjetno veste, o čem govorim. Kako ste ravnale ve oz. oba starša?

Pri nas od rojstva do pred kratkim popolnoma nobenega problema, starejši (3l) navdušen nad malim bratcem (1l) . Ko pa je ta začel aktivno raziskovati svet, se plaziti, kobacati, skratka ni bil več pri miru in je nenehno za petami starejšemo (ker ga seveda obožuje in mu je nadvse zanimiv), se zadeva spreminja. Kot da bi ga motilo, živciralo in včasih postane pregrob, ga preveč stisne, ga odrine, potisne, stisne zobke in je hud... Čeprav vsi pravijo, da je to normalno, vendarle ne vem, kako naj še reagiram. Se mi zdi, da mu gredo NEji in opozarjanje, pa pogovor etc... še bolj na živce (resno, grem včasih še sama sebi, pa vendar: grobosti pa res ne morem dovoliti), hkrati pa se sprašujem, od kod mu vse to, saj doma tega ne počnemo, v vrtec gre pa šele jeseni. Namenjamo mu veliko časa, res dovolj, še sploh, ker je mlajši čisto nezahteven, spi še 3x dnevno
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: Malček in dojenček -
1.8.2011 15:10:34   
škratek1
Prehitro poslala... skratka, ne gre za nič dramatičnega, pa vendar si želim, da bi ravnala pravilno in razumno, zlasti pa pravično do obeh. Vem, da pride še kaj hujšega, da se bosta skregala, tudi stepla, pa vendar bi bilo najlepše, če bi bila prijatelja, zaveznika, brata.

In ker so nasveti vedno dobrodošli - sploh konstruktivni in takšni iz lastnih izkušenj - jih bom vesela. Pa še kako knjigo na to temo ali na temo vzgoje mi svetujte, bom že našla čas user posted image

LPvsem

(odgovor članu škratek1)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: Malček in dojenček -
1.8.2011 16:59:13   
Anonimen
Kot starejša sestra ti povem, da je to, da ti brat in/ali sestra non stop sledita včasih tudi precej mučno. Jaz mislim, da bi bilo fino, če bi starejšemu omogočila, da je nekaj časa lahko sam s svojimi igračami in sam s teboj, brez da bi bil poleg še mlajši. Saj je lepo in prav, da se igrače delijo in mamica je tudi jasno od obeh, samo najbrž tudi sama veš kako paše minutka tišine in miru. Tastarejši je pa zaenkrat še tako majhen, da vseeno te svoje stiske ne zna drugače izrazit in potem kar naenkrat butne iz njega. Uredi mu en kotiček, ki bo samo njegov, pa magari če je to njegova postelja, kamor mlajši nima dostopa (in viaversa).

(odgovor članu škratek1)
  Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: Malček in dojenček -
1.8.2011 20:52:09   
Paštetka
Jaz sem zato npr. mojega prestolonaslednika šla v vrtec iskat po kosilu, za nagrado za lepo obnašanje, da sva imela sama tiste 3 ure, dokler sestrica ni prišla iz vrtca. Rekla sva: popoldan za naju. Šla sva na sprehod, v trgovino, kjer si je lahko malenkost izbral, po raznih opravkih... V glavnem mali je užival. To sem storila tudi, ko sem občutila, da se počuti na drugem mestu.

Povzročanje bolečine nekomu,pa kaznujemo s sedenjem na postelji że od 1,5 leta.

Igrač ali igral pa nismo nikoli ločevali, ker se igrače, sladkarije,... pri nas morajo deliti. Velikokrat dbita samo eno stvar in si jo delita. Brez problema, kot jih pač navadiš. Imata le vsak svojo igračo s katero spita, in si je ne rabita deliti.

Ponavadi, ko se spozabita zdaj ko sta že malo večja se začneta tudi stiskati, ko pa gre čez vse meje pa se tudi stepeta, če ne stopim zraven pravočasno. Ampak kazen vesta, da sledi.
Itak, da je to verjetno normalno kot si napisala. Pa saj malo borbe za "preživetje" oz. moj prostor mora biti. Tako se nauči postaviti zase tudi kasneje v življenju. Tukaj ne mislim s pestmi, verjetno se razumemo. Pa saj smo se verjetno vsi več ali manj ravsali s sestrami, bratci, pa z nami ni nič narobe. Seveda, dokler ne gre nekdo čez mejo oz. načtruje kako bo koga.

< Sporočilo je popravil Paštetka -- 1.8.2011 21:05:43 >


_____________________________

http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html



(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 4
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





BLOG: Ko ti gredo otroci vse bolj na živce...
Ne morem več, je kričalo vse v meni. Nimam vam več kaj dati, je odzvanjalo v meni. Pa sem se še kar gnala. Nisem hotela ...
BLOG: Pogovori z otrokom v trebuščku
V tistem trenutku sem se odločila, da sploh ni pomembno, kakšni bodo rezultati amniocenteze, jaz bom tega otroka obdržal...





matkica



JURIJ (50%)

ALEN (50%)


Število vseh glasov: 348

Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš svojo anketo!