Senzorična igra otroku pomaga spoznavati svet skozi čute ter hkrati spodbuja njegov telesni, kognitivni, jezikovni in socialni razvoj. (Foto: Magnific.com)

/11 /11

Ste že kdaj opazovali otroka, ki z navdušenjem pretresa posodo z rižem, meša blato v lončku ali ure in ure pretaka vodo iz ene posode v drugo? Čeprav se odraslim včasih zdi, da gre za »navadno packanje«, strokovnjaki poudarjajo, da je prav takšna igra izjemno pomembna za razvoj otroka.

Senzorična igra je vsaka dejavnost, pri kateri otrok raziskuje svet s pomočjo svojih čutov – tipa, vida, sluha, vonja in okusa. Vključuje tudi zaznavanje gibanja, ravnotežja in položaja telesa v prostoru. Raziskave kažejo, da takšne izkušnje pomagajo graditi nevronske povezave v možganih ter podpirajo kasnejše učenje, govor, reševanje problemov in razvoj motorike.

Kaj je senzorična igra?

Senzorična igra vključuje vse dejavnosti, pri katerih otrok aktivno uporablja svoje čute. To je lahko igra z vodo, peskom, plastelinom, sluzjo, testeninami, listjem, zemljo, različnimi teksturami, glasbili, dišečimi materiali ali celo priprava hrane.

Za otroka je svet velik laboratorij. Ko stiska testo, posluša šumenje listov ali opazuje, kako se barve mešajo v vodi, pravzaprav raziskuje zakonitosti sveta okoli sebe.

Zakaj je senzorična igra tako pomembna?

1. Spodbuja razvoj možganov

V prvih letih življenja se otrokovi možgani razvijajo neverjetno hitro. Vsaka nova izkušnja ustvarja nove povezave med živčnimi celicami. Senzorična igra otroku omogoča bogate izkušnje, ki pomagajo graditi te povezave in podpirajo razvoj spomina, pozornosti ter sposobnosti učenja.

2. Krepi fino in grobo motoriko

Ko otrok zajema pesek z lopatko, stiska plastelin, pretaka vodo ali pobira majhne predmete, uri mišice dlani in prstov. To so pomembne spretnosti za kasnejše pisanje, risanje, uporabo škarij in samostojno oblačenje.

Hkrati številne senzorične dejavnosti vključujejo tudi gibanje celotnega telesa, kar spodbuja razvoj ravnotežja, koordinacije in grobe motorike.

3. Razvija govor in besedni zaklad

Med senzorično igro otrok spoznava nove lastnosti predmetov: mehko, trdo, mokro, gladko, hrapavo, mrzlo, lepljivo. Starši lahko igro izkoristijo za pogovor in opisovanje občutkov, kar bogati otrokov besedni zaklad in spodbuja razvoj govora.

4. Uči se reševanja problemov

Kaj se zgodi, če v vodo stresem pesek? Zakaj nekateri predmeti plavajo, drugi pa potonejo? Kako lahko zgradim višji stolp?

Senzorična igra spodbuja radovednost in raziskovanje. Otrok sam preizkuša različne možnosti, opazuje rezultate in išče rešitve. Tako razvija logično razmišljanje in sposobnost reševanja problemov.

5. Pomaga pri uravnavanju čustev

Ste opazili, kako pomirjujoče je lahko za otroka igranje z vodo, plastelinom ali peskom? Mnogi strokovnjaki poudarjajo, da senzorična igra pomaga otrokom pri sproščanju napetosti, uravnavanju čustev in koncentraciji. Nekaterim otrokom pomaga umiriti preobremenjenost, drugim pa poveča pozornost in osredotočenost.

Senzorična igra je pomembna tudi za otroke s posebnimi potrebami

Čeprav koristi vsem otrokom, je senzorična igra še posebej pomembna za otroke z avtizmom, motnjami senzornega procesiranja, ADHD in drugimi razvojnimi posebnostmi. Omogoča jim varno raziskovanje dražljajev ter pomaga pri boljšem razumevanju in obvladovanju okolja.

To ne pomeni, da potrebujejo posebne pripomočke. Pogosto zadostujejo že preprosti materiali, ki jih najdemo doma.

Ideje za senzorično igro doma

Za dojenčke

- raziskovanje različnih tekstur tkanin,

- tipanje mehkih in trših predmetov,

- igra z ropotuljicami,

- opazovanje kontrastnih vzorcev.

Za malčke

- pretakanje vode,

- igra z mivko,

- plastelin ali testo,

- senzorične škatle z rižem, fižolom ali testeninami,

- nabiranje listja, kamenčkov in storžev.

Za predšolske otroke

- eksperimenti z vodo,

- mešanje barv,

- izdelava domače sluzi,

- kuhanje in peka,

- raziskovanje narave z lupo.

Ali mora biti senzorična igra popolna?

Nikakor. Pravzaprav je največja prednost senzorične igre njena preprostost. Otroci ne potrebujejo dragih igrač ali posebej pripravljenih dejavnosti. Pogosto jih najbolj navdušijo kartonske škatle, voda v lavorju, pest moke ali sprehod po gozdu.

Pomembneje od popolne priprave je, da otroku omogočimo čas za raziskovanje. V svetu, kjer veliko časa preživimo pred zasloni, je senzorična igra eden najnaravnejših načinov, da otrok uporablja svoje telo, čute in domišljijo. Raziskave kažejo, da prav takšne izkušnje pomembno prispevajo k razvoju možganov, socialnih spretnosti, motorike in sposobnosti učenja.

Naslednjič, ko bo vaš otrok želel mešati blato, presipati riž ali ustvariti »juho« iz kamenčkov in vode, mu morda dovolite še nekaj minut več. Morda se prav takrat dogaja veliko več, kot je videti na prvi pogled.