|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Otrok ima pravico do dobre igre!

Dolenc Nika, 1.2.2010
V času odraščanja spremlja vse otroke nepogrešljiva in obvezna spremljevalka – igra. Igra je namreč pomembna za otrokov razvoj in znanje.

image
/11


Poleg tega se otrok preko igre razvija na zaznavno-gibalnem, čustvenem in spoznavnem področju. Zaradi teh razlogov je izredno pomembno, da se otrok igra z dobrimi igračami. Naj gre za še tako preprosto ropotuljico, vsaka igrača soodloča o otrokovi igri, saj so vanjo vključena pravila, tradicija in norme družbe, v kateri bivamo.

 

Od zaznavanja do domišljijske igre

Dojenček se do tretjega meseca igra kar s prstki ter z nogami in rokami, nato pa že začne opazovati in zaznavati predmete okoli sebe in igrače v pravem pomenu. Do približno 15. meseca se pri dojenčku razvija zaznavno-gibalna igra, saj grize, preizkuša, se dotika, ropota z različnimi predmeti, nato pa je v njegovi igri vse bolj pomembna domišljijska igra, ki pripomore k čustvenemu in socialnemu razvoju.

 

Vsak otrok mora imeti pravico do igre, …

… sicer lahko kaj hitro začne zaostajati za vrstniki. Otroka zanimajo prav vsi predmeti, ki ga obdajajo v okolju, starši pa moramo poskrbeti za njihovo varnost in umakniti nevarne predmete. Otrok naj ima tudi igrače, ki mu zagotavljajo optimalen razvoj, saj so le-te osnovane tako, da skozi igro razvija socialne spretnosti, prostorsko orientacijo, govorne veščine, smisel za kombinatoriko, motorične sposobnosti in seveda vztrajnost, ki ga spremlja vse življenje.

 

Kupujmo dobre igrače

Igre in igrače so za otroka nadomestki resničnih predmetov, saj z njimi posnemajo podobe vsakdanjega življenja. Pravila preslikav resničnosti v simboliko igrač pa niso podana eksplicitno, ampak so v večji meri rezultat otrokove domišljije.

 

Igrača naj bo kakovostna. Kakovostno igračo prepoznamo po oznaki »Dobra igrača«. Govorimo o ropotuljicah, o ljubkovalnih igračah za domišljijsko igro, o igračah, ki spodbujajo gibalne sposobnosti (npr. žoge, vozila), in seveda o družabnih igrah ter sestavljankah in kockah. Mogoče ne bo odveč, če opozorimo, da se s kockami ne igrajo samo dečki, pač pa tudi deklice. Vseeno pa je deklice treba spodbujati, da se igrajo z njimi, saj bodo na tak način izraziteje razvile mehanične in kombinatorne sposobnosti, kot pa če se bodo igrale zgolj z barbikami.

 

Starši so pomembno »cedilo«, ki odločajo o nakupu dobre igrače in ki nasprotujejo igračam, ki prikazujejo nasilje, saj otrok še ne zna selekcionirati. Ni dobro, da otrokom z igračami predstavljamo le ideale – npr. lepe vitke punčke –, saj lahko razvijejo napačno predstavo o življenju, kateremu bodo kasneje skušali slediti.

 

Didaktične igrače

Didaktične igrače so pravzaprav vse, ki so kakovostne in primerne otrokovi starosti. Z njimi se otrok nekaj nauči. Otroku predstavljajo izziv, morajo pa biti primerne njegovim sposobnostim. Igra z didaktičnimi igračami močno vpliva na pridobitev pozitivnega odnosa do učenja in delovnih navad. Njihova vloga se začne že pri dojenčku, ki opazuje medvedka, ki ropota, šumi, igra, se trese, ... Zato je prav, da otroku čim hitreje ponudimo žogice, lesene obročke, slikanice in mehke igrače. Nikakor pa ne smemo siliti otroka v uporabo didaktičnih igrač, saj bo razvil veselje do učenja le takrat, ko bo v igri užival. Otroku zagotovite svojo prisotnost, mu pokažite, kako naj se igra in ga pohvalite za dosežke. Ker se otrok dokaj hitro naveliča ene igre, je treba pred njega stalno postavljati vedno nove in nove izzive.

 

Namen didaktičnih igrač je razvijanje:

 

* otrokovega govora (poslušanje drugega, učenje glasov, pripovedovanje),

* motorike (ročne spretnosti, koordinacija, hitro reagiranje),

* čutil (vonj, tip, sluh),

* miselnih sposobnosti (reševanje problemov, urjenje spomina, posploševanje),

* domišljije (izmišljanje, nove igre),

* ustvarjalnosti, izkušenj in znanja ter spoznavanje med vrstniki.

 

 

Otrok se mora z igračami igrati z veseljem, njemu ni bistveno, da se kaj nauči. Pri uporabi didaktičnih igrač pa mora delovati dvoje: kako bodo otroci prijetno preživeli čas in se ob tem še česa naučili. Nepravilno bi bilo, če ne bi omenili, da imajo didaktične igrače tudi slabo lastnost, kajti otroka lahko delno omejujejo, saj pri igri ni svoboden, ker je cilj igre določen vnaprej.

 

Varnost igrač

Vse prevečkrat slišimo novice o nesrečah otrok, ki so se zgodile prav zaradi igrač. Zato še vedno lahko trdimo, da na trgu ni v pravi meri poskrbljeno za kakovost in varnost igrač, med najbolj ogroženimi pa so ravno mali otroci. V Sloveniji varnost igrač ureja Pravilnik o varnosti igrač, ki se ravna po zahtevah evropske direktive. Igrače, namenjene evropskemu trgu, morajo imeti oznako CE, ki je namenjena nadzornim organom in ne nam – kupcem. Sama oznaka ne zagotavlja vseh varnostnih lastnosti, saj gre za proizvajalčevo samooznačevanje in se tako lahko oznako tudi zlorablja.

 

Pri nakupu igrač bodimo pozorni na varnostna opozorila in obširne informacije o delovanju igrače, če pa jih ni, potem že obstaja sum o ustreznosti igrače. Opozorila morajo biti izpisana na etiketi na vidnem mestu in v slovenščini. Kot prvo opozorilo naj velja primernost igrače starosti otroka, saj mu je igrača lahko nevarna, ker je slabo oblikovana, neprimernih dimenzij, iz nevarnih materialov (plastika, barve, laki, lepila …). Zavedati se moramo nevarnosti majhnih delov, ostrih, koničastih, štrlečih delov igrač, povsem varne pa niso niti mehke igrače. Čeprav velja zagotovilo proizvajalca, to še ne pomeni, da je igrača ustrezna – presodimo sami! Tudi zvočne igrače so lahko škodljive za otrokov sluh, kajti raziskave kažejo, da so nekatere preglasne. Lahko poškodujejo otrokov sluh, če izpostavljenost traja dalj časa. Če imamo doma dva otroka različnih starosti, moramo paziti na igrače starejšega, ker so za mlajšega lahko zelo nevarne. Najbolje, da ste pri igri prisotni oz. jo pod budnim očesom nadzorujete.

Na nevarne in škodljive igrače bodimo pozorni že ob nakupu. Če na njih naletimo, obvestimo zdravstveno inšpekcijo, ki nadzoruje kakovost in varnost igrač, le-ta pa v primeru nepravilnosti zadevo preda tržni inšpekciji. O podobnih igračah in umiku s trga se lahko informirate na spletni strani www.zps.si.

 

Starši ste otrokov trener igranja!

Starši lahko naredimo pomemben korak v otrokovem razvoju, spodbujamo spoznavne možnosti in socialne spretnosti otrok, če se vključujemo v igro z otrokom praktično v vseh vrstah iger. Otroka opazujmo in spremljajmo, saj bomo tako videli, kako se otrok igra in kako mu lahko pomagamo. Potreben je naš čas, ki ga kakovostno posvetimo otroku, spodbujajmo ga pri igri in ga pohvalimo za njegov uspeh.

 

Nasvet

Velja opozoriti na pogosto napako staršev. Otroku ne kupujmo prezahtevnih igrač, katerim še ni dorasel. Starši si moramo vzeti čas tudi za nakup igrač, da otroku kupimo starosti primerno igračo. Če se sami ne znajdemo, poprosimo za nasvet osebje v trgovini ali vzgojiteljice v vrtcu. In še to: ne igrajmo se namesto otrok.

 

 

Pomembno!

Otrok do drugega leta starosti se prosto igra in si tako pridobiva izkušnje o sebi in okolju. Ne ovirajmo ga pri tem! V tretjem letu otrok pospešeno posnema dejanja odraslih in aktivira svojo domišljijo. Pri vstopu v šolo pa postane njegova igra vedno bolj ustvarjalna, zanima se za družabne igre (npr. skrivalnice, človek ne jezi se, monopoli) oz. za razvoj kognitivnih sposobnosti.

 

Veliko kakovostnih informacij najdete tule:

* Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani,www.pef.uni-lj.si

* Zveza potrošnikov Slovenije, www.zps.si

* Zdravstveni inšpektorat RS, www.zi.gov.si

* Tržni inšpektorat RS, www.ti.gov.si

* Marjanovič Umek L., Zupančič M.: Psihologija otroške igre: od rojstva do vstopa v šolo. Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2001


Članek objavljen v Ringarajine iskrice, November 2008

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Trmast otrok
Čeprav ste šokirani, na otrokovo trmo nikakor ne odgovarjajte z jezo in kričanjem. Najbolje je, da otroku poskušate mirn...
5
Katere mame boste spoznali v vrtcu?
V 10 mesecih boste spoznali druge mame. In po letih (ali več otrocih) spoznate, da vse te mame bolj ali manj pripadajo i...
5
Novi koronavirus: Kako poteka odvzem brisa...
V katerih primerih mora otrok na testiranje na okužbo z novim koronavirusom? Kako poteka odvzem brisa pri otroku? Je pos...
4
Iščemo primerno varuško
Vsi starši se soočamo z vprašanjem, kako bomo rešili problem varstva otroka po zaključku porodniškega dopusta. Poiskali ...
3



Novi ukrepi vlade začnejo veljati jutri
Ko pripeljete otroka v vrtec ali v prvo triado osnovne šole, PCT ni obvezen.
Ko otrok noče v vrtec …
V večini otroci radi obiskujejo vrtec. Včasih pa se zgodi, da se težko odtrgajo iz maminega objema, se v družbo ostalih ...




katero ime bi izbrale
roža03

katero ime za fantka

matic (25%)

luka (36%)

ožbej (16%)

jaka (23%)


Število vseh glasov: 201

Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš svojo anketo!