|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Nočno hranjenje enoletnikov
6.2.2009 18:06:59   
Ana08
Naša pika je stara eno leto in še vedno ponoči dvakrat je (spije 150 ml mleka po steklenički). Čez dan mleko zavrača. Zvečer (19.30) poje 180 ml žitne kaše, ob polnoči pa se zbudi in hoče spet jesti in drugič ob štirih, petih. Zanima me, do kdaj ste ponoči hranile svoje malčke in kako ste prenehale s tem. So sami začeli spati vso noč (na to z možem upava že nekaj mesecevuser posted image ) ali kako?
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: Nočno hranjenje enoletnikov
6.2.2009 18:12:23   
zmajaz
Mi smo naši ukinili nočno hranjenje pri 7 mesecih - takoj, ko je začela ob večerih jesti en ornk obrok čokolinota. Sem pa tudi najprej upala, da bo sama začela spati, potem sem pa naletela na mamico, ki je rekla, da se hoče njena dveletnica še vedno 3x ponoči dojiti in mi je vse dol padlo, zato sem se odločila ukrepati. Ukinila sem ji obrok ob 1h, tistega ob 5h sem ji pa še pustila. V roku enega tedna se mi je nehala zbujati ob 1h, nekje pri 10-ih mesecih je pa tudi tisti obrok ob 5h začela sama počasi postopoma prestavljati na vedno poznejšo uro, tako da sva pri 11-ih mesecih počasi prišli na spanje od 20h do 8h.

(odgovor članu Ana08)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: Nočno hranjenje enoletnikov
6.2.2009 18:14:42   
barbara b
Moj mali je prespal celo noč z 2,5 mesecema. Dr. mi je po enem tednu rekel, da če tudi se bo začel zbujati, naj mu ne dajem za jesti.
Pri nas od takrat ni nočnega hranjenja ali pitja.
(mogoče imam samo srečo z mojim sinkom)


_____________________________

Ne sprašuj in ne bodo ti lagali.

(odgovor članu Ana08)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: Nočno hranjenje enoletnikov
6.2.2009 18:16:28   
Anonimen
Hm, ti ne znam kaj pametnega svetovat. Taprva je spala celo noč kar hitro po tistem ko sem jo odstavila tudi ponoči, to je bilo pa okrog 15 meseca. Zdaj je stara 5,5let pa kar redno dežura ponočiuser posted image . Je pa tudi zjutraj zelo zgodnja (ob petih pride vprašat, če si lahko risanko naštimauser posted image  in to vsako jutrouser posted image )

Druga je stara 13 mesecev in se ponoči še dojima, zbudi se tri do štiri-krat na noč.Zjutraj je pa pokonci najkasneje ob pol šestihuser posted image

Tudi jaz upam na kak recept, da jo odstavim, da bi prespala celo noč, če se mi pa pol smili, ko tako milo jokauser posted image
Se tolažim s tem-bo že enkratuser posted image

Veliko sreče in upam, da boste kmalu prespali celo noč.

(odgovor članu Ana08)
  Neposredna povezava do sporočila: 4
   [Brisano sporočilo]
6.2.2009 18:52:55   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: Nočno hranjenje enoletnikov
6.2.2009 19:37:39   
benika
Navajena je nočnega hranjenja. Pri enem letu je pa počasi že čas, da se naredi red in da otrok ve, kdaj se je in kdaj spi. Namesto mleka ji probaj dat vodo in boš videla, če bo potem kaj bolje. Tako smo mi naredili pri tavečjem in smo se nočnega hranjenja hitro rešili.

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: Nočno hranjenje enoletnikov
6.2.2009 19:37:55   
end1
ta velika je od 22 do 6 spala že od drugega meseca dalje, tako da ni bil problem, zdaj map petmesečnik in se dojimo še enkrat al dvakrat ponoči, upam, da ne bo več treba. 

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: Nočno hranjenje enoletnikov
6.2.2009 19:59:32   
Ana08
Res je počasi dovolj nočnega vstajanja. Služba in neprespanost gresta vedno težje skupaj. Ali ste tiste, ki ste imele podoben problem, najprej mleko zamenjale s čajem, vodo ali enostavno nič. Težko bom prenesla njeno tuljenje, za katerega vem, da bo sledilo. Koliko časa so se vam potem še zbujali, ko ste jih prenehale hraniti ponoči?

(odgovor članu end1)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: Nočno hranjenje enoletnikov
6.2.2009 20:40:38   
K_a_t_i
Žiga se je občasno zbujal do skoraj 16m (zbujal se je samo takrat, ko je potreboval mleko - je takoj zaspal nazaj in samo to ga je potolažilo). In do istega datuma je pred spanjem pil po steklenički. Potem pa eno noč kot bi odrezal - je zavrnil stekleničko (že pred spanjem in tudi ponoči, ko se je zbudil - zbudil se pa je, ker ga je zeblo). Naslednji dan prav tako pred spanjem ni hotel piti mleka po steklenički in od takrat naprej mu je niti ponujali nismo več. Tako smo istočasno ukinili in stekleničko in nočno hranjenje. Povsem tako - spontano.

< Sporočilo je popravil K_a_t_i -- 6.2.2009 20:41:05 >


_____________________________

Žiga, 27.02.07
Gašper, 22.5.10

(odgovor članu Ana08)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: Nočno hranjenje enoletnikov
6.2.2009 20:43:11   
blaža
IZVIRNO SPOROČILO: benika

Navajena je nočnega hranjenja. Pri enem letu je pa počasi že čas, da se naredi red in da otrok ve, kdaj se je in kdaj spi. Namesto mleka ji probaj dat vodo in boš videla, če bo potem kaj bolje. Tako smo mi naredili pri tavečjem in smo se nočnega hranjenja hitro rešili.

Se podpišem pod tole. Počasi je že čas, da se nočnega hranjenja odvadi.user posted image

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

(odgovor članu benika)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   [Brisano sporočilo]
6.2.2009 21:11:49   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu K_a_t_i)
  Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: Nočno hranjenje enoletnikov
6.2.2009 21:13:39   
želva
Mleka ponoči sigurno ne rabi, oz. ji je to samo navada.  Pri nas smo ji pustili en nočni obrok do 8. meseca in ker ni kazalo na boljše in smo se tako ali tako kar naprej zbujali in tulili, sem enostavno odrezala tisti obrok. Tulili smo kakšnih 14 dni, potem je bilo vredu. Zdaj pri ta druhgem bomo nočni obrok ukinili še prej. Pediatri menda pravijo, da ga potrebujejo samo do 4. meseca, potem ne več.
Zbujamo se pa itak še vedno enkrat   ponoči za pit(vodo). Pa kakšne druge motnje ima občasno, ampak bo že.

Ne vem, moje mnenje je da pri enem letu otrok res ne potrebuje več nočne flaške. Kako se boste pa s tem spoprijeli, vaša odločitev.


_____________________________

Vedno več nas je!

(odgovor članu blaža)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: Nočno hranjenje enoletnikov
6.2.2009 22:16:15   
2 Sraki
Prvemu smo ukinili nočne obroke pri 8M, jokal je cca. 3 noči, nato še morda sem pa tja kakšno minuto. Se je hitro navadil na nov režim. Pred uvedbo tega pa se je zbujal in jedel 3-4x na noč. V enem tednu smo spali od 20h-8h.

Pri drugem pa smo ravno v uvajanju. Star je 6,5M in se je prvi dan jokal 40min, nato še enkrat sredi  noči 40min. Drugi dan so se intervali joka že začeli krajšati. Danes ponoči se je samo enkrat še jokal. Prej pa je jokal od 20-23 zvečer in ni in ni mogel zaspati. Ponoči pa se je ravno tako hranil 3-4x. Sedaj ko se zbudi okoli 5h ga podojim in pridno spiva do 8h. Naslednji obrok je mlečna kašica šele ob 9:30. Zdi se mi, da se je preveč hranil čez noč in čez dan potem ni toliko jedel. Ker kljub temu, da sedaj ne je ponoči, zjutraj ni lačen kot volk.

Sicer pa pravijo, da fiziološko otrok po 4 mesecu (po zadnjem poskoku rasti) naj ne bi potreboval hranjenja ponoči.

Vsaka čast pa vam mamam, da se vam da nekaterim tako dolgo vztrajati in dajati otroku sredi noči hrano.  Jaz vem, da takega tempa ne zmorem, zato moramo vedno uvesti opisano varianto. Žal nismo vse tako močne in potrpežljive.

(odgovor članu želva)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: Nočno hranjenje enoletnikov
6.2.2009 23:12:19   
bodoča
Saj nismo močne in potrpežljive, no vsaj jaz ne. To nočno vsatjanje in hranjenje me blazno utruja in sem včasih res kot cota.

Sem poskusila ga pretentat z vodo, sem ga pustila da je jokal, celo iz spalnice sem se izselila v dnevno, da bi ja imel mir ponoči in bi spal, sem poskušala po oni knjigi kaj je že,... mislim da Spi, dete spi,... sem mu nastavila enih pet dud v posteljico, ker sem naivno mislila, da bo pač eno našel in jo cel zadovoljen vlekel in pozabil na flaško,... Sem poskusila z močnimi večerjami, z lahkimi večarjami,...

Praktično vse sem že poskusila, ampak moj otrok še vedno zelo slabo spi in hoče  najmanj 1 x na noč jest. Pa ko bi vsaj popil pol tistih 180 ml, no sicer pa tudi čez dan zelo malo poje naeenkrat, zato pa kar naprej hoče jest.

Tak da, če najdem rešitev za spanje in nehranjenje se mi bo zdelo da sem zadela na lotu.

Aja, star je pa 17 mesecev.



_____________________________

mojeustvarjanje

(odgovor članu 2 Sraki)
Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: Nočno hranjenje enoletnikov
6.2.2009 23:37:06   
Petr_a
Ponoči smo se hranili do 14 meseca,papali smo na 30 do 1 ure non stop.
zdaj če ne je veliko podnevi,mu ponoči v spanju kar dam flaškouser posted image

če je moj otrok lačen bo jedel,ga ne bom pustila lačnega.
Hmm,jaz bi neklomu vrat zadavila da meni ne bi dal jest

prv isin od 2 meseca spal celo noč brez hranjenja.
otroci so si različni,mamice pa morajo ugotovit ali je otrok res lačen,ali je pač samo iz navade

(odgovor članu bodoča)
Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: Nočno hranjenje enoletnikov
7.2.2009 11:08:44   
Anonimen
Enoletnik ponoči sigurno ni lačen, morda žejen, lačen pa sigurno ne, saj ni dojenček.Tole nočno dojenje tako velikih otrok je le razvada.Hmmmm, jih boste v prvi razred poslale z dudo v ustih?Ali pa za šolsko malico  v šoli,  bodo vlekli cucelj z mlekom?
No ja, vsaka po svoje, kokr hočete vaši so.
Malce podatkov o nočnem spanju.Vzagajt otroka je najtežje opravilo za staše nikoli ne veš, če delaš narobe ali prav.






Motnje spanja pri otroku







Motnje spanja so v otroštvu precej pogosta težava, saj se pojavljajo pri približno četrtini otrok. Neredko pripeljejo do prikritih čustvenih in družinskih težav. Lahko so vir stresa in nespečnosti pri starših ter vedenjskih in učnih težav pri otroku.




Otrok ima lahko motnje uspavanja, pogostega zbujanja ali pretirano dolgega spanja. Težave pri uspavanju se po vzrokih razlikujejo glede na starost otroka. Pri majhnem otroku je največkrat vzrok spremenljiv ritem dogodkov tik pred spanjem, pri šolarju ura uspavanja, pri najstniku pa življenjski slog s spremenjenim dnevnim ritmom. Nočno prebujanje je značilno za več kot 80 odstotkov otrok, o motnji pa govorimo šele takrat, ko se otrok ne zna sam znova uspavati. Zaspanost je pogostejša pri šolarjih in najstnikih, ki sami nadzorujejo urnik spanja, lahko pa je tudi posledica motenj dihanja med spanjem ali narkolepsije.

TEŽAVE PRI USPAVANJU

Z ultrazvočnim opazovanjem ploda lahko opazimo spanje REM že pri šest- do sedemmesečnem plodu, spanje NREM pa je opazno kak mesec pozneje. Pri novorojenčku se obdobja budnosti in spanja izmenjujejo na dve do šest ur, tako da skupno spi od 11 do 23 ur. Na trajanje spanja najbolj vplivajo svetloba, hranjenje in ukvarjanje z otrokom. Pri treh mesecih je vzorec spanja že zrelejši, obdobja spanja se daljšajo. Mesec dni pozneje otrok že lahko prespi vso noč, če ga starši niso navadili drugače. Nekako od devetega meseca do četrtega leta se otroci na strah in ločitev odzovejo z zbujanjem. Pri treh letih dobijo vzorec spanja odraslega človeka, obdobja spanja NREM in REM se menjajo na 70 do 100 minut. Pri predšolskih otrocih so nočne more pogostejše zaradi sanjanja in obnavljanja dnevnih dogodkov.

Nereden urnik

Novopečeni starši se pogosto ne zavedajo pomembnosti uvedbe določene ure za spanje in stalnega obreda dogodkov tik pred spanjem. Pozno ugotovijo, kako dobrodošel bi bil red pri otrokovem spanju, saj bi tako laže načrtovali svoje dejavnosti. Nereden urnik zrcali dejstvo, da starši niso zmožni otroku postaviti meja in da v družinskem krogu vlada nered.

Skupaj starši v postelji?

Skoraj vsi otroci, ki spijo pri starših, imajo težave pri spanju. Dokler so starši v postelji, spijo, ko starši vstanejo, se zbudijo tudi otroci. Če otroka preselijo v njegovo posteljico po šestem mesecu, otroci temu običajno močno nasprotujejo. Znane so tudi zadušitve otrok, zlasti če so bili ob njih pijani, omamljeni, debeli ali zelo globoko speči starši. Odsvetujemo, da bi otroci spali na vodnih in zelo mehkih posteljah, pokriti čez glavo, v posteljici z ograjo, katere odprtine so dovolj široke za zdrs otrokovega telesa, ne pa glave, in na zložljivih posteljah, ki se lahko nenadzorovano zaprejo. Prvih šest mesecev naj otroci spijo na hrbtu, saj tako zmanjšamo možnost nenadne nepričakovane smrti dojenčka.
Pri mnogih narodih otroci spijo s starši; to večinoma povzroča le slabši spanec staršev, drugih težav pa ne. Toda to naj ne bo izhod za starše, ki ne znajo postaviti meje pri uri spanja, ki se bojijo ločitve od otroka, ki imajo občutek krivde (ker so čez dan preživeli premalo časa z otrokom), ki s tem skušajo ohraniti otroka odvisnega od sebe ali pa se želijo izogniti partnerju.Šolarji, ki še hočejo spati s starši, imajo težje čustvene motnje, ki zahtevajo strokovno pomoč. Če pri skupnem spanju vztrajajo starši, moramo poleg zgoraj omenjenih razlogov pomisliti tudi na zlorabo otroka.

Če traja več kot 30 minut ...

Otroci večinoma zaspijo v 10 do 20 minutah. Če ponavljajoč se jok ne utihne po dvajsetih minutah, je treba pomisliti na lakoto, bolečino, prezgodnjo uro za spanje ali nesposobnost staršev, da otroku uredijo okolje, v katerem se bo počutil varnega.
Če traja uspavanje več kot 30 minut, se vzrok za to utegne skrivati v tem, da starši uživajo v druženju z otrokom, da želijo nadomestiti čas, ko se čez dan niso dovolj ukvarjali z njim, da so zaskrbljeni ali pa se izmikajo partnerju. Otrok podaljšuje uspavanje z vedno novimi prošnjami za kozarec vode, še eno pravljico ... Ko otrok že spi v postelji brez ograje, vedno znova prikoraka v dnevni prostor, včasih tudi uprizarja strah. Takšno podaljševanje uspavanja preprečimo prav z obnavljanjem obreda in z doslednim ukvarjanjem z otrokom čez dan v urici, ko je vsak od staršev samo "njegov". Ob zaključku obreda naj bodo starši trdni, naj ne podležejo moledovanju, pomaga tudi, če otroku zagotovijo, da ga pridejo pogledat čez pet minut. Otroka, ki vedno znova pride iz postelje, naj brez razlage in pregovarjanja odpeljejo nazaj. Če otrok ostane v postelji, ga lahko naslednji večer nagradijo z dodatno kratko zgodbo. Druga možnost je, da otroka opozorijo, da bodo zaprli vrata in ugasnili luč, če bo uhajal iz postelje, in to ob prekršku tudi storijo, nato pa mu ponudijo drugo priložnost. Včasih je eden od staršev uspešnejši pri postavljanju takih omejitev in ne pretirava s čustvi.

Če uhaja iz postelje ...

Otroka, ki še vedno uhaja iz postelje, lahko postopoma odvadimo tako, da eden od staršev tiho sedi ob njegovi postelji, dokler ne zaspi, naslednje večere pa se vse bolj pomika proti vratom. Nekateri otroci pri uspavanju niso vodljivi, tako kot že sicer niso vodljivi pri vzgoji, zato potrebujejo strokovno pomoč. Nekateri otroci se bojijo zaspati zaradi neurejenih družinskih razmer, saj jih skrbi kričanje in pretepanje med staršema, ko se bodo umaknili.

Strahovi pri predšolskih

Številni predšolski otroci ob uri spanja občutijo strahove. Imajo bujno domišljijo, obenem pa omejeno sposobnost ločevanja od resničnosti. Zlasti škodljivi so filmi in videoigrice z nasilnimi prizori. Izogniti se je treba tudi strah zbujajočim dogodkom med varovanjem otroka, napadalnim vrstnikom, siljenju na kahlico in stranišče, nasilnemu ločevanju od staršev, telesnemu kaznovanju otroka, pomisliti moramo na strese ob selitvi, rojstvu sorojenca ali smrti otroku drage osebe. Strahove lahko vzbudi tudi pretirano odkrito spolno obnašanje vpričo otroka, kot so golota, skupno kopanje, dotiki odraslih na intimnih mestih, vsekakor pa spolna zloraba otroka. Neutemeljene strahove moramo otroku razložiti z razumevanjem in mu obenem zagotoviti, da ga bomo odrasli obvarovali. Obred s pršilom proti pošastim je včasih učinkovit, prav tako posebna lučka, s katero otrok pregleda sobo pred spanjem, ali nežna svetloba v sobi, v kateri spi.Starejši otroci težko zaspijo zaradi skrbi, zato se moramo o njih pogovoriti. Škodujejo tudi pijače, ki vsebujejo kofein, tobak, bronhodilatatorji, zdravila proti depresiji in poživila.

Navade in razvade

Navade in razvade v zvezi z uspavanjem se lahko začnejo že pri dvomesečnem otroku in so prisotne nekaj let. Vzorec se razvije, ko se otrok navadi zaspati le ob dojki, steklenički, dudi ali ob dotiku bližnjega. Če v obdobjih plitkejšega spanja ne čuti "pomirjevala", se zbuja na eno do dve uri. Temu se najlaže izognemo tako, da ga že od malega polagamo v posteljo budnega in brez "pripomočkov". Tudi otroka, ki je zaspal takoj po hranjenju, moramo zbuditi. Če je razvada že ukoreninjena, bo verjetno moral eden od staršev sedeti ob postelji ali peti otroku, da se bo naučil uspavati se sam. Starejšim otrokom dudo neredko nadomestita televizor in video...

Kaj je obred spanja?

Otroci običajno opustijo dopoldanski dnevni počitek okrog prvega rojstnega dne, popoldanskega pa okrog četrtega. Otroci, ki še po četrtem letu spijo čez dan, to počnejo bodisi brez potrebe ali pa imajo premalo nočnega spanca. V obeh primerih zvečer še niso utrujeni in se spanju upirajo. Najstniki se včasih zatekajo k dnevnemu počitku, da bi se izognili dolžnostim ali družinskim stikom, to pa zelo spremeni njihov dnevni urnik in jih prisili v dolg jutranji spanec. Neredni obroki spanja in počitek po četrti uri popoldne povzročijo zamik spanja in motnje dnevnega ritma, saj otrok ob običajnih urah za spanje ni utrujen. Dnevni počitek pri otroku ne glede na starost ne bi smel trajati več kot tri ure. Vnovično povečanje trajanja dnevnega počitka je lahko znak bolezni, depresije ali narkolepsije.

Skupni čas spanja, vključno z dnevnimi počitki, znaša pri otroku, starem od dve do štiri leta, od 11,5 do 13 ur. Otroci, ki jim dovolijo veliko spati čez dan ali pa zjutraj precej pozno vstati, zvečer pogosto niso pripravljeni oditi v posteljo takrat, ko bi si želeli starši. Tak fazni premik dnevnega ritma morajo skupno in postopoma preseči. Otroci, o katerih pravijo, da v primerjavi z vrstniki potrebujejo malo spanja, so pogosto preutrujeni, obenem pa niso vajeni dovolj zgodnjega spanja zvečer, ker jim starši niso bili sposobni postaviti omejitve ali pa zaradi neurejenega družinskega urnika. Ko premagajo te ovire, se neredko uredi tudi nočno spanje. Najstniki pogosto potrebujejo več spanja kot mlajši otroci zaradi sprememb v puberteti, a ga zaradi številnih dolžnosti pogosto niso deležni.

Včasih opazimo zgodnji fazni zamik, ko otroci zaspijo zgodaj zvečer, a se tudi zelo zgodaj zjutraj zbudijo. Starši naj se prepričajo, da se otrok ni le zbudil, pojedel in zaspal nazaj. Če je tako, naj vsak večer za nekaj deset mililitrov zmanjšajo količino hrane, nato pa naj se ne pustijo več vznemirjati zaradi hrupa za prazen nič.

Včasih imajo otroci moten dnevni ritem spanja, ker se ne morejo uspavati. Ta tip moramo ločiti od predolgega obreda ob uspavanju ali nasprotovanja času spanja. V tem primeru otrok največkrat ni utrujen zaradi predolgega ali prepoznega dnevnega počitka. Pri premikih ritma je mogoče urediti urnik v enem do dveh tednih, in sicer tako, da vsak večer pomaknemo čas uspavanja za deset minut bolj zgodaj, prav tako pa tudi čas bujenja. Doseženega urnika se držimo redno vsak dan. Tudi pri starejših otrocih so dnevni počitki in pozno jutranje vstajanje najpogostejši vzrok budnosti pozno v noč, "zdravljenje" pa je enako kot pri mlajših otrocih.

NOČNO ZBUJANJE

Večina otrok se ponoči zbuja; neobičajno je le to, da se nekateri ne znajo znova uspavati sami. Pri tem je treba opredeliti čas zbujanja in odziv staršev. Nekatere vrste motenj spanja se namreč dogajajo ob določenem času po uspavanju.

Prvih 30 minut

Najpogostejši vzrok zbujanja otroka prvih trideset minut po uspavanju so pojavi, kot je škrtanje z zobmi, ki ga opazimo pri dojenčkih ob izraščanju zob, pri starejših otrocih pa ob stresu. Pojavi se tudi zaradi nepravilnega ugriza ali v primeru bolezni živčevja. Otroku pomagamo z zobnimi vložki ali s sprostitvenimi vajami.

Nihanje z glavo

Motnje spanja in budnosti so pogostejše pri predšolskih otrocih, ki imajo fazo spanja NREM na začetku spanja. Otroci se ritmično zibljejo, migajo z glavo ipd. Gibanje je monotono, od 60- do 80-krat na minuto, traja pa po manj kot 15 minut. K temu se bolj nagibajo otroci z izrazitim temperamentom. Nihanje z glavo opažamo tudi pri poškodbah osrednjega živčevja, glavobolu, boleznih ušes, motnjah vida ter čustveno zanemarjenih ali zlorabljenih otrocih. Nihanje ne povzroča dodatnih poškodb možganov, lahko pa je za družino zelo vznemirjajoče. Lahko ga omilimo z zibanjem, s plesom ali z drugačno gibalno spodbudo zvečer ali kot del obreda uspavanja. Zelo redko se zdravniki zatečejo k zdravilom. Tak otrok ni avtističen ali zaostal.

Po dveh urah

Če se otrok zbuja eno do dve uri po uspavanju, moramo pomisliti na stanja zmedenosti, otožnosti ali mlatenja okrog sebe, ki trajajo od 5 do 15 minut in so lahko vse močnejša ter jih je težko prekiniti. Običajno so posledica preutrujenosti mlajšega otroka, spremembe dnevnega urnika, otrokove vznemirjenosti ali bolezni. Večinoma jih odpravimo z ureditvijo zadostne količine spanja in z rednim urnikom, v času takih zbujanj pa moramo čim manj posegati v otroka, saj mu sicer samo utrdimo ali vzbudimo občutek skrbi.

Nočne more

Starše najbolj vznemirijo nočne more otrok, ki se tudi pojavljajo eno do dve uri po uspavanju. Otrok je lahko bled in znojen, zenice so široke, razbija mu srce, govori nepovezano, ne odgovarja okolici in je lahko nasilen. Zjutraj se dogodka ne spomni. More večkrat doživijo otroci, katerih družinski člani so tudi imeli nočne more, močili posteljo, hodili ali govorili med spanjem. Moro lahko povzroči tudi utrujenost, vznemirjenje, poln mehur ali hrup. Otroci se nekaj tednov zbujajo tudi po 20-krat na noč, nato se stanje umiri, vendar se lahko ponovi. Nočne more so nenevarne in minejo med šestim in osmim letom starosti. Omilimo jih, če otrok pred spanjem izprazni mehur ter spi v temnem in tihem okolju. Včasih lahko takšen vzorec spanja prekinemo tako, da otroka približno pol ure pred običajnim časom more zbudimo, mu omogočimo pol- do enourni dnevni počitek ali pa ga pomirimo s spanjem v sobi staršev. Obisk pri zdravniku svetujemo le pri zelo trdovratnih primerih ali če more nastopijo pri najstniku.

Ko hodi med spanjem

Približno 15 odstotkov otrok hodi med spanjem; tedaj jih je težko zbuditi, nelogično hodijo po prostoru, neredko odvajajo seč zunaj toaletnih prostorov, lahko se poškodujejo, zjutraj se dogodka ne spomnijo. Poškodbe delno preprečijo alarmne naprave, ključavnice na vratih in oknih. Podobno kot pri prej naštetih motnjah zbujanja so sprožilci prevelika utrujenost, motnje dnevnega ritma in stresi čez dan.

Zamenjal je dan za noč

V prvih mesecih življenja dojenčki včasih "zamenjajo dan za noč", ko čez dan spijo več kot ponoči. Pri tem je pomembno, da starši razumejo fiziološke procese pri otroku, saj jih z vzgojo lahko urejajo. Uvesti morajo reden urnik uspavanja in omogočiti otroku spanje v temi ponoči, s čim manj rokovanja in pogovarjanja pri hranjenju. Zjutraj naj prostor osvetlijo in se z njim čimveč pogovarjajo. Kopanje nekatere otroke prebudi, druge pa uspava.

Večina dojenčkov po drugem mesecu po polnoči že lahko prespi več kot pet ur skupaj. Če ni tako, je lahko krivo dojenje ali nevrološka nezrelost in/ali okvara. Dojenega otroka spodbudimo, naj po najdaljšem obdobju spanja malo počaka s hranjenjem, podaljšujemo tudi dnevna obdobja med hranjenji.

Bolečine

Tudi bolečina zaradi zatekanja kisle želodčne vsebine v požiralnik ali vnetja srednjega ušesa je lahko vzrok nočnega zbujanja. Izraščanje zob je le redko vzrok nočnega zbujanja; največkrat naključno sovpada z razvojno
pogojenim zbujanjem.

Sanjanje

Nočne more zaradi sanjanja se najpogosteje pojavljajo proti jutru, ko je faza spanja REM močnejša. Pojavljajo se pri desetini do polovici otrok med tretjim in šestim letom. V tem obdobju imajo otroci bujno domišljijo, slabo ločijo domišljijo od resničnosti ter se spopadajo z nadzorovanjem svoje napadalnosti, spolnosti, privajanjem na čistočo in tekmovanjem s sorojenci. Spolna zloraba, navzočnost pri nasilju in poškodbe lahko spodbudijo nočne more v vseh starostnih obdobjih. Pojavljajo se tudi po nenadni odtegnitvi alkohola in nekaterih zdravil. Otroka moramo le na kratko pomiriti z božanjem, pomagajo tudi sprostitvene vaje in zgodbice, v katerih otrok nadzoruje dogajanje, ter lepe misli ob uspavanju.

Priučena lakota ...

Vse vrste nočnih zbujanj lahko nepravilne reakcije staršev dodatno utrdijo. Kar 95 odstotkov donošenih dojenčkov lahko do četrtega meseca opusti nočni obrok kmalu po polnoči. Kljub temu vemo, da se veliko otrok ponoči zbudi, starši pa jih uspavajo s hranjenjem. Temu pravimo "priučena lakota". Otroci, ki so že spali čez noč, a se začnejo zbujati in jih je mogoče potolažiti le s hrano, verjetno potrebujejo izdatnejše obroke čez dan. Večina staršev vztrajno hrani otroke ponoči vsakič, ko se oglasijo, čeprav bi se lahko sami uspavali tudi brez hranjenja. Otroku naj "dovolijo" jokati vsaj nekaj minut, preden mu ponudijo hrano, nato pa naj pri dojenem otroku krajšajo čas hranjenja po eno minuto na noč, pri zalivanem pa zmanjšujejo obrok za 20 do 30 mililitrov na noč. Zbujanje zaradi priučene lakote bo minilo v enem do dveh tednih.

... in pestovanje

Nočnemu zbujanju 4- do 8-mesečnega otroka, ki zahteva pestovanje brez hranjenja, pravimo "priučeno pestovanje". Pogosto se začne, če je otrok bolan, je potoval ali doživel kako drugo spremembo. Takšno zbujanje ne bo minilo, če otrok prejme "dodatno nagrado" v obliki pozornosti staršev. Eden od staršev želi hitro pomiriti jokajočega otroka, da ne bi zbudil drugih članov družine ali sosedov. Včasih starš, ki dela izmensko, ali mati, ki je čez dan zaposlena z drugimi otroki, zaradi slabe vesti z igro naravnost spodbuja otroka k zbujanju. Tako zbujanje je pogostejše pri otrocih z "močnim" značajem in pri otrocih depresivnih mater. Odpravljanje takšnega zbujanja zahteva sodelovanje partnerja in morda celo sosedov, ki podprejo prizadevanje matere. Najprej je treba vzpostaviti obred uspavanja - morda tudi z ljubkovalno igračo ali srajco, ki diši po materi. Otrok mora v posteljo buden. Dnevni počitki naj ne bodo daljši od dveh ur. Ko se otrok ponoči zbudi, naj joka približno pet minut, preden se mu približate, nikakor ga ne hranite, nato pa se mu približajte za deset minut. Tisti od staršev, ki tega "ne zmore", naj se medtem oprha, si natakne walkman ali za nekaj časa odide iz hiše, saj bi s svojo zaskrbljenostjo pri otroku le še poudaril "priučeno zbujanje". V enem do dveh tednih boste priučeni pogojni refleks obrnili na glavo in vsa družina, vključno z dojenčkom, bo mirno spala.

Strah zaradi ločitve

Pomembno je ugotoviti, v kakšnem čustvenem stanju je otrok, ko se zbudi. Otroci s "priučenim zbujanjem" niso prestrašeni in so se pripravljeni igrati takoj, ko zagledajo starše; otroci z nočnimi morami so običajno prestrašeni in niso odzivni za okolico. Med osmim in desetim mesecem starosti se pogosto začnejo zbujati otroci, ki so noč že prespali. Običajno to sovpada z razvojnimi procesi, kot so večja gibljivost, strah pred tujci, sposobnost spomniti se nečesa, kar jim je ušlo iz vidnega polja. Gre za strah zaradi ločitve in lahko traja do četrtega leta. Najbolje ga preprečimo, če se starši že pri šestih mesecih zavedajo tega razvojnega obdobja, ga pričakajo pripravljeni, tako da takrat, ko se otrok zbudi, nekaj minut počakajo in se mu nato približajo, ne da bi ga hranili ali kako drugače spodbujali njegovo odzivanje. Če se otrok že zbuja, naj ima pri sebi ljubkovalno igračo ali materin predmet in naj se v nekaj minutah sam pomiri. Če jok vztraja, naj gre eden od staršev k otroku, ne da bi se ga dotikal ali ga hranil, pač pa le zato, da otrok ve, da ni sam. Če se jok še ne poleže, naj se uleže v otrokovo bližino, tako da ga bo otrok videl, vendar naj se ga ne dotika in naj mu ne kaže čustev. Tak otrok pogosto postane razdražen, ne pa prestrašen. Če otrok zaradi tega bruha, naj okolico počistijo šele zjutraj, saj ga sicer le spodbujajo k bruhanju. V enem tednu otrok zaupa, da so starši vedno dosegljivi.

Motnje dihanja

Tudi motnje dihanja med spanjem so lahko vzrok nočnega zbujanja. Nastanejo bodisi zaradi nezrelosti živčevja prezgodaj rojenega otroka bodisi zaradi zapore dihalne poti ter številnih drugih bolezni, kot so hujša slabokrvnost, sepsa, motnje presnove, krči, srčne napake, astma, prirojene napake glave in vratu ... V takih primerih mora otroka obravnavati zdravnik. Tak otrok lahko slabše napreduje v telesnem razvoju tudi zaradi pomanjkanja spanja, med katerim se izloča rastni hormon, čez dan toži zaradi glavobolov, je slabo razpoložen, hiperaktiven, nagnjen k debelosti, slabega spomina in v šoli manj uspešen.

Spanec lahko krajšajo tudi bolečina zaradi vnetja sklepov ali kože, glavobola, zatekanja želodčne vsebine v požiralnik in tako imenovanih nemirnih nog.

PREKOMERNA DNEVNA ZASPANOST

Daleč najpogostejši vzrok prekomerne dnevne zaspanosti je pomanjkanje spanja. Otrok ga pokaže s hiperaktivnostjo, nemirom, slabo koncentracijo, vzburljivostjo, napadalnostjo ali žalostjo. Otrok se na ta način lahko izogiba dolžnostim ali hrupnemu, neurejenemu domačemu okolju.

Prekomerna dnevna zaspanost otroka, ki spi dovolj, je lahko posledica motenj dihanja med spanjem ali narkolepsije, sindroma, pri katerem se oboleli ne more upreti napadom spanja, ki trajajo od 20 do 40 minut ter jih spremljajo še spremembe vedenja in bolezenski vzorci nevrofizioloških preiskav. Zelo redko se pojavi pred puberteto, traja vse življenje in zahteva zdravnikovo vodenje.

SPLOŠNE MOTNJE SPANJA

Motnje spanja se lahko pojavijo s katerokoli duševno motnjo, največkrat pa z motnjami čustvovanja, depresijo, bipolarno motnjo, anksioznostjo, sindromom po poškodbi glave in psihozami. Spremljajo tudi druge razvojne in zdravstvene težave, kot so menstruacija, motnje delovanja osrednjega živčevja, slepota ...

Motnje spanja so torej zelo raznolik pojem, povzročajo jih številna stanja, bolezni in vzgojni ukrepi ter zahtevajo zelo raznoliko obravnavo.

Pa lahko noč!


Vsem staršem bo verjetno v veliko pomoč splošno navodilo za izboljšanje spanja pri otrocih:

- Poskrbite, da bo otrok spal v temnem, mirnem okolju. Temperatura zraka naj bo malce nižja kot v bivalnih prostorih. Po možnosti naj bo prostor za dnevni in nočni počitek isti.
- Vzpostavite prijeten večerni obred pred uspavanjem, ki bo okrepil vez med otrokom in vami: skupen prigrizek pred spanjem, umivanje zob, uporaba stranišča, pripovedovanje zgodbice ob otrokovi postelji, uspavanje ljubkovalne igrače ... Nato zapustite otrokovo sobo, ko je še buden.
- Otroka hranite v naročju in ga položite v posteljo brez stekleničke.
- Otroka položite spat, ko je utrujen, in ga ne silite k spanju, če ni zaspan.
- Otroka naučite, da se bo uspaval brez pomoči ali dotikanja staršev, saj se bo tako lahko sam umiril tudi ob nočnih zbujanjih.
- Izogibajte se spreminjanju obreda zaradi otrokovih zahtev ali celo izsiljevanja, saj lahko postanejo del obreda ...
- V otrokovi sobi naj ne bo televizije, saj se uspavanje utegne zavleči ali pa bo televizor postal nepogrešljiv pripomoček za uspavanje.
- Na vsak način skušajte obdržati urnik nočnega in dnevnega počitka enak vseh sedem dni v tednu, saj se boste tako izognili premikom otrokove "notranje ure". Dnevni počitek naj se konča dovolj dolgo pred nočnim, da bo otrok dovolj utrujen.
- Pred spanjem se izogibajte zelo aktivni igri, gledanju televizije, kavi, alkoholu, pa tudi otrokovemu dokazovanju, zakaj še ne ..., saj vse to otroka razburi in prepreči uspavanje.
Ajda Cimperman, dr. med., specialistka pediatrije

Želite vedeti več? Naročite se na revijo Viva.
Izpolnite naročilnico!

(odgovor članu Petr_a)
  Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: Nočno hranjenje enoletnikov
7.2.2009 11:36:03   
mateyka
eh, to je vse relativno. naša ni jedla ponoči do enega leta potem pa kar naenkrat. mislim, da je povezano lahko z zobki ali pa s tem, da se jim v določenih obdobjih poveča apetit. jaz ji dajem zato zadnje čase par žlic mlečnih kašic v mleko, da je bolj nasitno. se pa zgodi da ful malo poje pa traja do jutra in včasih poje veliko pa rabi še ponoči eno porcijo. se zbudi in pravi: ejko, ejko (mleko, mleko) - kaj čem pol, ne ji ga dat? je pa zanimivo, da je to občasno. to so neka obdobja, potem pa spi kot top celo noč, kot takrat, ko je bila še dojenček..

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: Nočno hranjenje enoletnikov
7.2.2009 12:40:47   
Petr_a
Oh ja neža,ti že veš,da otrok ne more biti lačen user posted image

(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 18
   RE: Nočno hranjenje enoletnikov
7.2.2009 13:03:09   
zmajaz
IZVIRNO SPOROČILO: neva6
Kar 95 odstotkov donošenih dojenčkov lahko do četrtega meseca opusti nočni obrok kmalu po polnoči. Kljub temu vemo, da se veliko otrok ponoči zbudi, starši pa jih uspavajo s hranjenjem. Temu pravimo "priučena lakota".

Dober članek neva6. user posted image

Evo - v večini člankov, pa tudi v knjigah o dojenčkih, piše za spanje dojenčkov, da so pri 4 ali najpozneje 6 mesecih dovolj veliki, da bi lahko prespali noč. Mene je pa zadnjič ena na forumu napadla, da je to nekaj nesprejemljivega, da sem 7-mesečnemu otroku ukinila nočno dojenje, ker ga (po njenem) pri tej starosti nujno potrebuje za svoj razvoj. user posted image

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 19
   RE: Nočno hranjenje enoletnikov
7.2.2009 14:09:52   
benika
Oh ja neža,ti že veš,da otrok ne more biti lačen


Neva je, ne neža. In če je otrok čez dan dovolj hranjen, potem nina nobene potrebe, da ponoči je (da ne bo katera v luft skočila, govorimo o otrocih, ki so na GH
)


< Sporočilo je popravil benika -- 7.2.2009 14:10:40 >

(odgovor članu Petr_a)
Neposredna povezava do sporočila: 20
   [Brisano sporočilo]
7.2.2009 15:05:40   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu benika)
  Neposredna povezava do sporočila: 21
   RE: Nočno hranjenje enoletnikov
7.2.2009 20:07:30   
Ronči
ne, pri enem letu ne potrebuje hrane ponoči!!





_____________________________

You can't fix stupid.

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 22
   RE: Nočno hranjenje enoletnikov
7.2.2009 20:08:25   
Ronči
ja, je lačen, zato ker je tako navajen otrok. to je samo razvada. 

_____________________________

You can't fix stupid.

(odgovor članu Ronči)
Neposredna povezava do sporočila: 23
   RE: Nočno hranjenje enoletnikov
7.2.2009 20:10:23   
Petr_a
ronči ti tako govori za svojega otorka in ne za tuje ;)

(odgovor članu Ronči)
Neposredna povezava do sporočila: 24
   RE: Nočno hranjenje enoletnikov
7.2.2009 20:12:08   
Paštetka
se strinjam z ronči, s tem, da bi jaz rekla namesto razvada - NAVADA!!

_____________________________

http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html



(odgovor članu Petr_a)
Neposredna povezava do sporočila: 25
Stran:   [1] 2   Naslednja stran >   >>
Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





BLOG: Nakupovanje ni "čas za mamo"
Tuširanje ne bi smel biti odmor, nakupovanje in pregled pri zdravniku prav tako ne. To so osnovne potrebe, ampak izgleda...
BLOG: Danes sem slaba mama
Slaba mama. Danes sem slaba mama. Zjutraj sem ti oblekla prvo stvar, ki mi je prišla pod roke, niti pogledala nisem ali ...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?