šnucika
|
IZVIRNO SPOROČILO: uwaga
Skratka, "joški" mi ne padajo več po tleh in že to je ogromno.
Kako si pa ti sprejela zdravljenje in posledice?
hehe...temu sem se pa nasmejala
ma,kot sem že napisala,sem sprejela polna optimizma,zanikala pa sem si resnost bolezni...nekako sem si zabila v podzavest,da to ni nič ....šele sedaj,po skoraj 9 letih malo več razmišljam o tem,sploh,ker sem se soočila tudi z anksioznostjo in paničnimi napadi pred dvema letoma in sem poleg jemanja zdravil morala še ogromno delati na sebi,na popravljanju svojega mišljenja,dojemanja bolezni in da rak ni nekaj,ker vržeš za prvi vogal v življenju.
Posledice so dokaj mile,neravnovesje hormonov,ki se občasno zgodi,nihanja v teži in brazgotina na vratu,ki pa so mi jo že dve leti po operaciji popravljali,saj mi je zategovala in je prirasla na požiralnik.
Sedaj kaže,da bo vse OK...v zadnjih mesecih sem tudi premaknila hipotirozo v normalno stanje...prvič v 9 letih sem imela porazno stanje hormonov in sem se zaradi tega še fajn zredila...maja sem imela kontrolo in je boljše,kile pa gredo bolj počasi dol
Bo že,si pravim...važno,da je vedno stanje takčno,da ni treba na še eno radiojodno terapijo....
_____________________________
kaR te ne ubije,te okrepi!
|
Natisni
pa saj ne moreš verjet! Šnucika! Vsaka ti čast in tvoj podpis sedaj zelo dobro razumem! 
