miškomaško
|
Pozdravljene!
Jaz sem rodila lani v Izoli in srčno upam,da mi tja ne bo treba nikoli več it,ker je zaradi njih najin sonček skoraj umrl,zaradi njihove malomarnosti,da pa o osebju na oddelku sploh ne govorim,ker je groza....Najin sonček je bil na intenzivni negi 6 dni,in ker ga nisem mogla dojit,sem si črpala mleko,in sem si nekaj izčrpala,je sestra posmehljivo rekla;A to je mleko mamice ki je tu že 4.dan,toliko mleka imajo mamice prvi dan,ne pi vi,ki ste že 4 dni tu  Če ne bi imela takrat psiho na dnu od vsega kar se je dogajalo,mislim,da bi jo brcnila ven skozi zaprto okno....Kaj vse nisem doživela v 11 dneh,kar sem bila gor Je pa ena sestra,ki je pa pravi angel,in zaradi nje se je gor dalo zdržat,ime ji je Danijela,je taka malo bolj močna,pa kratke blond lase je imela lani,ma to je duša od ženske,zelo pomaga tako z moralno podporo,kot pri dojenju,previjanju,vse...Res je krasna.
_____________________________
VSAK DAN S TEBOOJ JE NEKAJ POSEBNEGA....HVALA TI,DA SI NAJIN OTROK IN DA TE LAHKO LJUBIVA Z VSEM SRCEM....S TVOJIM ROJSTVOM SE JE PRIČELO ZA VSE NAS NEPOZABNO POPOTOVANJE V PREČUDOVITI SVET STARŠEVSTVA
|
Natisni
ni uspela obrniti ven bradavičke in tamala ni mogla zgrabit..... 
od babice, na oddelku je bilo pa kr OK (več al manj si res prepuščena sama sebi). No, drugič mi je blo boljše, ker sem že vse vedla, pa tudi cimra je bila že drugorodka in ni bilo problemov. Obakrat pa sem dobila EA, prvič pred porodom, drugič po njem 
, ker sem prej rodila, kot so mi uspeli jo dat, pa sem dobila samo malo za šivanje 
- no ja, če bi babica mela kaj pri tem, bi je ne dobila sploh. Ne vem no, rodila sem tako hitro, da do Postojne ne bi prišla pravočasno, tako da sem see kar prav odločila, da sem rodila v Izoli.
....sama sem rodila slab mesec nazaj...prva nosečnost...in lahko si mislite,kak strah je bil v meni,ko sem se preselila iz spodnjega štuka gor v porodno...nimaš pojma ,kaj te čaka tam notri...in čeprav sem bila v porodni 8 ur, trpela od bolečin in vsega, se moram zahvalit vsem prisotnim - dr.Guzejevi, babici Renati, da kasneje o Mirjani, Niki in še eni specialni sestri niti ne govorim...pa o Uršuli,ki dela specializacijo niti ne govorim...tudi solzo sem potočila ob obhodu, pa čeprav nisem videla ure, da grem domov.. 
