cmokec
|
Če je želja po otroku velika, če se zato odločita oba partnerja in če dohodek, da otročka preživljata, sta pripravljena nanj.
Vsaka mamica je enkrat prvič v tvoji situaciji in še vsaka se je spraševala, če ji bo uspelo. Ampak na srečen dogodek se pripravljaš že sedaj. Potem se z otročkom spoznavata celih 9 mesecev, preden se rodi. Čeprav se z otrokom prvič vidiš po porodu, se praktično že dalj časa poznata. Za nego in hranjenje nekaj izveš v materinski šoli, od ljudi, ki so ob tebi, lahko pa tudi z interneta.
Dojenček ni noben bavbav. Je trpežno malo bitjece, ki pač potrebuje oblekice, previjanje in hrano in še vsaka je to zmogla. Ko si že čisto utrujen, se ti nasmehne in imaš energije še za nove podvige.
Dojenček je veselje in ljubkovanje. In če tako pristopiš, boš vse zmogla.
Glede možnih zapletov do rojstva: vse je možno, ampak največja verjetnost je, da bo vse v redu. Ne obremenjuj se s stvarmi, ki jih ni. Tudi če bodo, se zgodijo neodvisno od tebe in nanje ne moreš uplivati.
A se obremenjuješ, da te bo povozil avto, da se ti bo zažgalo kosilo, da te bo na morju pičila meduza, da boš strgala najljubšo majico. Mislim, da ne, zato se nehaj obremenjevati in sikirati, ne išči slabega, ko pa te čaka toliko dobrega.
Raje se veseli, da sta se s partnerjem tako odločila, veseli se, da boš mamica, veseli se vsega lepega, ki te čaka.
_____________________________
Moje srce grejeta dva mala sončka: Sara (2001) in Pia (2005).
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. jaz si otrok želim že od majhnega oziroma od kar vem zase. družina mi veliko pomeni, predvsem pomoje zato, ker sama nisem imela ravno idealne. Nekako si ne predstavljam, da nebi imela svojih otrok, pa vendar me sedaj že nekaj časa obhajajo slabe misli, kaj pa če jaz ne bom mogla imeti otrok, kaj če bom zanosila in splavila, kaj če o z otrokom kaj narobe, kaj če nisem dovolj dobra oseba da bi mi bilo namenjeno imeti otročke...... vem, da najbrž nisem edina, ki se s tem ubadam.... pa vendar, rada bi se znebila teh pesimističnih misli... sem bedna a ne? 
obupna sem. Ne vem zakaj take črne misli, mogoče je strah pred nečem novim. Največjo vlogo pa tu igra moj lupus, ta mi povzroča največ skrbi 
Je želja prevelika. So dnevi ko sem totalno optimistična in so dnevi ko sem največji pesimist. Skušala bom biti čim bolj pozitivna, kajti tokrat mora biti vse v redu!!!!!
