marcela
|
Pri mojih treh nismo imeli večjih obdobij neješčosti, jih pa tudi nikoli silila nisem. Sem se to zaklela že, še predno sem sploh začela razmišljat o svojem naraščaju, da če jih bom imela jih ne bom pitala. Imam namreč zelo neprijetne spomine na svojo otroštvo, ko so me obupno silili jest. Je stara mamaza mano s krožnikom in žlico tekal, jaz pa sem ji v koruzo ušla. Z kurjo juhico najpogosteje pa z žlicami medu, ker sem bila tako suha, a verjemite vse sem nadoknadila. Zdaj imam prej kakšno kg preveč kot premalo . Sem mnenja, da za polno mizo še noben ZDRAV otrok ni od lakote umrl. Saj nam tudi paše jest enkrat več, drugič majn. Je pa koliko kdo poje zagotovo odvisno tudi od telesne aktivnosti otroka. Moja mala poje za moje pojme ogromno, a je ves čas v gibanju, suha je kot trlica, tavelikapa več sedi in bere kot rola, zato je malo pa tudi kaj hitro se je prime, čeprav ni debela. Včasih pa starši, ko rečemo kako malo je pozabimo zraven prišteti lučko, ki jo je pojedel na poti iz trgovine, na piškote pri babici, na bonbon, ki mu ga je dala prijazna teta na sprehodu in na sok, ki ga je popil ob prihodu iz ogrišča. Tudi vse to je hrana in vse to šteje, ne le koliko žlic juhe in krompirja je pojedel. Vašim malim nadebudnežem želim čim več apetita, da boste zadovolni vsi. Ne pa jih silit no .
_____________________________
Počni kar ti je volja, le poskrbi , da s svojimi dejanji ne prizadaneš drugih
|