Alina_alin
|
ena štorija zate - glede onih zaščit v trgovini: ko sva bila še z mojim dragim študenta, mu kupim za RD denarnico tako športno - v Belvi šport v mb, ali kaj je že bilo - ni več- tam na Gl. trgu. Za 1,5 leta sva bila v Avstriji v Metroju. Takrat še nismo bil v EU. KO sva šla not, je piskalo. Varnostniki pogledajo, pa mahne- kao, ok - idita not dalje. Šopingirava, nabavima, plačama, ko odhajava skozi vrata- tuli. Priletita 2 varnsotnika. Odloživa,pokaževa račune. vse ok. Grem jaz skozi - ne tuli. Gre moj- tuli. Da jakno dol - dalje tuli. Mobitel, ključe ven - spet tuli. Ene 10 min vsi bulijo- midva kot lopova. Še vedno tuli, ko moj izstopa mimo alarmnega sistema. KOnčno ugotovimo, da tuli denarnica. Da vse kartice ven, denar. Denarnica še vedno tuli! Potem pa oni varnostnik tam not v enem miniminiaturnem predalčku, nikoli uporabnem, najde ono ploščato belo "nalepko", ki tuli. Kliče, preverja, v glavnem si misli: evo, ju imamo,tatova. Moj dragi zmeden v nulo. Zaslišanje: kje je račun. Moj: to mam že ful cajta nazaj, je že ful stara. In vskočim jaz: in rečem, kaj govori, če sem mu jaz to kupila v SLO. Varnostnik: račun... Jaz: če pa kupljeno 1,5 leta nazaj v slo, nimamo računa. V glavnem bila sva ta glavna lopova tam pol ure. HB takega artikal tam niso imeli v prodaji- so pol ure preverjali al ga majo al ne in če so ga imeli pred časom... Si predstavljate kako s.... bi bilo, če bi ga imeli... Jao jao - tak da, ko vstopate v trgovine in piska, razmislite, lahko bodo težave, ko greste ven...
_____________________________
VELIKO STVARI LAHKO POČAKA - VENDAR NE OTROK. OTROKU NE MOREŠ REČI - JUTRI. NJEGOV ČAS JE DANES. (Gabriela Mistral, Nobelova nagrajenka)
|