2ursae
|
ko je bil naš star 3 leta in je šel prvič v vrtec, je bilo tudi tako. No, ni ravno tulil, je bil pa zaradi vrtca v očitni stiski, saj je, ko je le mogel, povedal, da tja ne bi več hodil in tudi ponoči se je zbudil le zato, da bi mi povedal, da v vrtec noče. Naj povem, da je v vrtcu preživel dnevno le 4 ure, saj ga je hodil dedi iskat takoj po kosilu. Sicer doma ga nisem mogla imet, ker sem hodila v službo, a sem ga imela doma, ko je bilo le mogoče - predvsem, ko je bil mlajši bratec kaj bolan in sem bila na negi, kar je bilo kar velikokrat. Enkrat aprila ali maja sem ga pa preprosto vzela ven, ker sem obupala, pa tudi tašča se je ponudila, da bi ga pazila. Moram rečt, da je z vrtcem vsako leto boljše, zdaj, ko je predšolski, se je stanje res stabiliziralo in še kar rad hodi oz., bolje rečeno, mu vrtec ni več odveč.
Moj nasvet je: če se da, ga imej doma, ker tak mali otrok mora biti brezskrben in vesel, ne pa da mu na dušici leži tako breme. Morda drugo leto ne bo bolje, morda pa bo, tega ne moreš predvideti, dejstvo je, da sedaj imaš izbiro, drugo leto je pa ne boš imela in boš pač primorana vztrajati.
_____________________________
moj 3-letni otrok na morju, navdušeno in razneženo opazuje mravlje: "iii, mravljica! Nosi drugo speštano mravljico!"
|
Natisni
...Ja verjamem da mora biti grozno gledati, poslušati in podoživljati vse te tegobe , skozi katere gredo nekateri malčki...Sama vedno pred vstopom povem, da se morajo starši resnično odločiti ali bo otrok šel v vrtec ali ne. Resnično. Kajti to izpisovanje in vpisovanje je v večji meri bolj škodljivo kot dobro. Če otroka izpišete takrat , ko mu je najhuje, mu bo takšen vrtec ostal v spominu in bo vpis čez čas še težavnejši. Sama pravzaprav razumem vse strše, ki težko dajo zjutraj otroka od sebe , (sama sem bila tudi med takimi), vendar zavoljo otroka, potegnite iz pet ves optimizem, čimveč sodelujte z zaposlenimi v vrtcu, naj jih vodijo očki, dedki...pač tisti, na katere so manj navezani...Skratka , dopovejte svojemu srcu in s tem tudi otroku, da mu v vrtcu ne bo nič manjkalo, ne bo lačen, polulan, bolan....seveda pa bo pogrešal vas...to je normalno...seveda do neke meje...Aja , pa še to...sama imam v skupini deklico, ki jo mati po dveh letih še vedno pripelje na prag vsa solzna in vedno ponavlja, ja saj ne bom dolgo odsotna, ja saj boš zdržala, saj vem da si boga ker moraš v vrtec...
Ob njej se mi vedno dvigne pritisk in sem ji tudi na gov. urah povedala, da tako ne gre...Žal nič ne pomaga...Seveda deklica ne pride čez prag na višku veselja, ko pa vsako jutro posluša takšne litanije...Saj potem je čisto vredu in se zelo zabava, žal pa ji to slovo mamica vsak dan zagreni... 
. 
