deveta
|
jaz poznam veliko ljudi, ki imajo psa v stanovanju. tako kot je matejka napisala, je del družine in skozi z družino. Poznam tudi 3 člansko družino, ki je stanovala v garsonijeri s škotskim ovčarjem (sicer si tega ne predstavljam , ampak tako je bilo). Tudi jaz sem imala psa v stanovanju. Sicer krajše obdobje, saj smo se kmalu preselili v hišo in pes je nato živel kombinirano, malo zuni malo not. Vendar spal je večinoma zunaj in se temu tako privadil, da not za več kot kako uro sploh ni želel bit. Z drugim psom, ki je prišel k hiši, po smrti prvega je bilo isto.
Zdaj živim z možem (v skupni hiši z njegovimi starši), ki ima pse rad, vendar odločno nasprotuje bivanju psa v hiši. To sem sprejela in nimam nič proti. Pse so imeli tudi oni vse njegovo otroštvo, vendar trenutno psa ni pri hiši. Čeprav sem velika ljubiteljica psov, mi je trenutno stanje kar všeč. Pes je odgovornost in včasih mi prav paše da mi ni treba še za nekoga skrbet. Bo pa pes skoraj sigurno prišel v hišo, če si ga bo hčerka, ko nekoliko odraste želela. Vsi imamo pse radi ampak trenutno po njem nimamo potrebe.
Matejka: Kaj je želja po psu vem iz lastnih izkušenj. Ko smo zidali hišo, ko sem bila še otrok, mi je bil obljubljen pes (stara sem bila 12 let). Ko se je datum selitve približeval je želja postajala že bolestna. Glavoboli, vskodnevne(oz. nočne) sanje, igala sem se samo še to, da imam psa... Tako da smo pol na vrat na nos nabavili psičko (najboljša in najlepša in najzvestejša psička na svetu ), ki je še dobra pol leta živela z nami v bloku v petem nadstropju.
Vendar moje mnenje je, pes je kot otrok. Popolnoma bo odvisen od vaju in zaželen mora biti pri obeh enako. Če se mož ne strinja s tem, da bi pil pes pri hiši, mislim da nima smisla siliti. Mogoče počakaj še malo, večkrat kaj podebatirajta. Morda se bo s časom vdal in si ga bo tudi on želel. Veseli se v tem kar imaš do sedaj, posveti se sinčku in celotni družini, malo pozabi na psa in čas ti lahko prinese mnogo presenečenj. Morda bo nekega eno od njih tudi pes . Srečno.
|
Natisni
