Anonimen
|
Lahko napišem še to, da finančno nismo ne vem kako preskrbljeni, imamo pa za sproti za neko skromno življenje. Jaz sem doma, mož pa dela. Seveda hčerki ne moremo nuditi toliko, ampak ji ni nič hudega. Vedno dobi nova oblačila, nove čevlje, ima vse kar potrebuje za šolo, res pa je, da ni denarja za izvenšolske dejavnosti, kot npr. plesna šola, glasbena šola itd., za kar pa si sama sebi že dolgo očitam. Samo tako je pri toliko otrocih, da če bi nudil plačljive dejavnosti enemu, bi jih moral vsem. Poleg tega pa jih je na take dejavnosti treba voziti, imamo pa samo en avto, ki ga uporablja mož, ko gre delat.
Pred dvema letoma, ko smo dobili ta malega, smo seveda opazili, da hčerki ni prav, vendar ne v tolikšni meri kot zdaj, ko je v njej toliko nestrpnosti. Včeraj zvečer sem se hotela z njo pogovoriti, pa se ni hotela. Upam, da jo čimprej mine in da bo za pogovor. Je pa bil otrok nenačrtovan, kljub kontracepciji, vendar z moje strani ravno tako zaželen. Razumem pa tudi hčerko, vendar res ne vem, kako naj jo prepričam, da bi se tudi ona veselila. Sem ji tudi že rekla, da lahko ona izbere otročku ime, vendar pravi, da ji je vseeno, kako ji/mu bo ime. Ta mlajši otroci, se pa zelo veselijo dojenčka. Tako, da imamo probleme le z njo.
|
Natisni
. Skratka - pogovor, pogovor, pogovor! Tukaj ne gre za to, da se ona čuti kot cigan. Morda ji manjka nekaj pozornosti, ki jo morda večkrat namenjaš mlajših. Pelji jo kam, kjer bosta samo vi2 - veliki punci! 
