|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1] 2 3   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Občutki v partnerstvu
8.4.2013 12:15:11   
Lukka
Mene pa že nekaj časa muči ena taka "čudna" zadevca... Sicer sploh ne vem, če bom znal opisat point, da ne bo na koncu eno klobasanje brez repa in glave. Skratka, če bom nerazumljiv, me lepo prosim podrezajte.
Seveda vem, da se z otrokom spremeni moj svet na glavo, to sem vedel prej, in tega se zavedam tudi zdaj, ko na nek način sem "na glavo". Ok. Situacija, ki mi npr. dvigne pritisk na fertik:
Pri nas je pač tako, da sem jaz intenvzivno z otrokom opoldanskega spanca, ki ga recimo začne tam po enajsti uri in ga zaključi okrog tretje. Pa itak tamala vstaja ob štirih zjutraj, najkasnej ob pol petih, tako da sem res na polno z njo 7 ur. Pa saj vbistvu ne gre koliko je kdo in kaj in kje z otrokom. Sproti seveda vse pošlihtam kar se opravil tiče, le likat se vedno spravim zvečer - ne vem zakaj :) Potem pa pride tisto BISTVO, ki me zdraži - popldne se z malo bolj ukvarja moja druga polovica. Tudi sprehod si lepo izborita sama dva. Meni je to super, ker sem pač človek, ki dejansko rabi malo več časa, da nafila baterije. Potem se vrneta iz sprehoda in vprašanje z druge strani - A SI TI PRAL? Pa jaz: NE.
Spet z druge strani - EJ, DEJ FAJN BI BLO OPRAT TISTE RDEČE VALURJE NO...
Jaz: JA, SAJ BOM FLIKNU Z BRISAČAM TA PISANIM JUTRI NOT
spet. AJA, JA DEJ BI BLO FAJN, DA BI TO NO, A TI ZDAJ DOL TISTE BRISAČE NESEM...

Ok, vem ja - verjetno nisem zadel pointa. Vem, ampak vseeno poskušam. Gre za to, da stavke, ki jih reče, jemljem kot da me "drka" v glavo... Kot da mi poskuša dopovedat, da je opazno, da jaz nisem naredil nekih osnov, ki naj bi jih... Ne vem, saj drugače nič tako drastičnega ali pa (bog ne daj) nesramnega... Ampak nekaj kar te zmoti in se vprašaš... Ne vem sploh kaj se vprašaš ampak zmoti te pa ko hudir.
Pa dobro, najbrž boste rekli - pogovorita se... Ampak fora je v tem, da bom isto zafilozofiral, kot sem zdaj tukaj in sploh ne bo jasno kaj pravzaprav hočem.
Uf ja, evo, zdaj mi je pravi stavek padel na pamet - mogoče še najbolj opiše: občutek imam, da sem postal OBČUTLJIV. Ja, to recimo bi bil tisti pravi izraz. Ampak to zdaj recimo traja že kar kake mesece no... Občutljiv. Pa to na vseh področjih. Drugače sicer ne tako zelo opazno, ampak nekako me zmotijo stvari moji ljubljeni osebi. To mene zmoti. Kot da bi se tam trudil, kot da bi hotel nekaj drugega, pa ne vem kaj.
Sicer seksualno, pa v vseh ostalih pogledih zadeva dobro funkcionira. Tudi zvečer obadva znava "odklopit" realnost (tako ali drugače), ampak... Preprosto zafilozofirano - občutljiv sem na "neznano" znotraj družine. Evo. Ne vem sploh če je razumljivo. Saj pravim... Če ima mogoče še kdo izmed vas tak "problem" bi bilo pa res fino poklepetat. Mogoče skupaj odkrijemo pravzaprav vzrok.
Res hvala, da ste vsaj "poskusili" razumeti....

< Sporočilo je popravil Flavia RR -- 9.4.2013 11:29:07 >
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: OBČUTKI V PARTNERSTVU
8.4.2013 12:30:49   
asyka
Malo bom sklepala, ker teh zadev nisi napisal. Ampak predvidevam, da si ti brezposelen in da je otrok dokaj nova zadevica v družini. Če se motim potem zignorijaj to oz potem celoten post nima smisla user posted image .
Kaj doživljaš namreč gledam z vidika mojega, ki je trenutno brezposelen in doma (otrok nimava), jaz pa poleg faxa hodim v službo in na nek način držim oba pokonci. Vem kako mene dvigne ko pridem domov in vidim, da me čaka neka zadeva, za katero menim, da bi jo moj lahko naredil doma. Hkrati pa vem, kako mojega dvigne ko mu omenim, da bi to pa lahko naredil. Ne pomaga nikakršno lepo pakiranje te zadeve, v vsakem primeru se počuti napadenega in oh in sploh. Midva sva se sicer usedla dol in pogovorila, ker pač tako ni več šlo. Prišla sva do zaključka, da njega tako žre, da je trenutno brezposelen in da ne more prispevati skoraj nič k najinemu proračunu, da se počuti tako nekoristnega, nepommebnega in je totalno brez samozavesti. In tako ga je motila vsaka moja pripomba, pa če tudi sem rekla: " Joj, ta vikend bi pa bilo res dobro okna pomiti". Pa je ta stavek letel čisto samo na to, da pač bi blo treba in ne kdo bi mogel in zakaj.... Pri nama je tako, da je stvari prepucal pri sebi in je sedaj okej. Pride še kakšen dan ko naletim na tempirano bombo, ampak je bolje kot prej.

Je pa res, da dosti k temu pomaga verjetno tudi dejstvo, da je sedaj samo še vprašanje časa kdaj se vrne v službo in da je priložnostno dobil neke zadeve in je tako dobil občutek, da ni več tako nekoristen.

Vseeno menim, da bi se moral pogovoriti z drago in najti stično točko in kje je stikalo za tvoje počutje.

_____________________________

The secret of life is hidden in DNA.


(odgovor članu Lukka)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: OBČUTKI V PARTNERSTVU
8.4.2013 12:50:02   
Lukka
@asyka

Hvala za tvoj odgovor. Očitno nisem potem tako "nerazumljivo" napisal. JA! Ja, dejansko si ti ujela point še bolje kot sem ga jaz. Mogoče sem bil sicer malo nejasen. Glej pri nas doma sem jaz tisti, ki ima načez vsa gospodinjska dela, torej jaz skrbim od kuhe, do pranja do otroka. Dobro, skrbiva oba, ampak prioritetno so pa to moja naloga, saj partner hodi v službo (istospolna družina smo) in sva se odločila, da jaz delam nekako od doma. Delam stvari, ki se jih da opravit od doma. Sicer pa mi moje delo ne vzame ravno cel dan časa, ampak toliko, da imam tudi nek svoj dohodek in odgovornost, kar se mi zdi pravilno.
Partnerjeva služba je pač zahtevnejše narave, verjetno je psihična obremenjenost kot pride domov najbrž bistveno večja, kot moja, ki je zgoj posledica "umirjenega" tempa in koracljanja za mojo malo punčko.
Glej, saj vem, nisem mogoče dovolj nazorno napisal. Ne gre za to, da bi jaz imel občutek, da on misli, da jaz nič ne deam - kje pa, vedno govori, da če bi ne bilo tako, kot imamo sedaj, se on lahko obriše pod nosom za svojo karero. Ampak ok, da nadaljujem.
Recimo njegov stavek - A si ti pral danes? (EJ, PISMO, VIDEL JE DA NISEM, KER MALO VEDNO SLEČE V PRALNI SOBI, KO PRIDETA IZ SPREHODA)
Valurje je treba oprat. (OK, VALURJI SO DOL ZGOLJ OD ENEGA DNEVA NAZAJ, PA PRAV NIČ VEČ, TO PA ZATO, KER JIH K BELEMU BOMBAŽNEMU PERILU NISEM DAL PRAT...)
In ko rečem, da jih bom dal k brisačam - on če mi takoj brisače dol nese (EJ, PRIČAKOVAL JE POMOJE DA BOM REKEL - NE BRISAČE SO ŽE DOL, KER SO VEDNO DOL!!! IN ON TO VE! IN PRIČAKOVAL JE POMOJE DA BOM REKEL - JA ČAKAJ ZDAJ JIH GREM TA TRENUTEK DAT PRAT)
Glej, ne vem sicer no... Pač en tak "špikanje" način. Tudi če ne bi nič rekel, točno on ve, da bo perilo jutri oprano, ker še nobeno perilo ni ležalo več kot dva dni v pralni sobi. Nobeno. In on to točno ve. Pa tudi točno je vedel, da bo naslednji dan oprano - pa itak ne potrebuje teh valurjev. Ampak ne, on je moral rečt. Kaj pa vem no. Joj, upam, da me sploh štekate.
In te stvari meni dobesedno dvignejo plafon in začnem kar nekaj napletat potem v glavi. Pa praktično nič resnega, NIČ. Uf kaj pa vem, mogoče me pa moti, da mi to pred otrokom reče. Kao v smislu - "da te opozorim"... Ah, še enkrat hvala vsem ki se trudite razume.
user posted image

(odgovor članu asyka)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: OBČUTKI V PARTNERSTVU
8.4.2013 13:04:22   
mateyka

IZVIRNO SPOROČILO: Lukka
Uf ja, evo, zdaj mi je pravi stavek padel na pamet - mogoče še najbolj opiše: občutek imam, da sem postal OBČUTLJIV. Ja, to recimo bi bil tisti pravi izraz. Ampak to zdaj recimo traja že kar kake mesece no... Občutljiv. Pa to na vseh področjih.


hmm, občutljivost.. počasi postajaš ženska. user posted image takoj nehaj likat! user posted image

šalo na stran. jaz mislim, da je to zato, ker domače delo ni nikoli tako cenjeno kot "zunanje". pol se pa vsakič ko se kaj reče, počutimo podzavestno "krive" (da ni opravljeno). zato to tako zelo moti. občutek da smo leni in da so oni 8 ur delali ko živina. pa to ni glih res ne..

plus, kako mu povedat da te moti - jaz bi šla v tej smeri: če ti skrbiš za dom, naj ti dovoli da si sam razporejaš čas kdaj boš kaj opravil. mislim, da je to zato, ker se on v bistvu aktivno loti "domačega dela", ko pride domov in vzame tvojo "to-do" listo v roke in začne prerazporejat tvoj plan. in potem seveda lahko rečeš "to še ni narejeno" - ker še ni plan prišel do tja, valjda da ni narejeno. mogoče bi bilo zvito da si zjutraj napišeš po vrstem redu opravke in listi slediš. ko bo kaj rekel, mu pokažeš kaj maš in kje si. pol bo pa jasno in simpl. jaz bi tko probala. mogoče bo pomagalo. user posted image

(odgovor članu Lukka)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: OBČUTKI V PARTNERSTVU
8.4.2013 13:12:40   
chezAnA
Oh, ja, tipičen prizor oz. doživljenje stay-at-home-mom oz. v tvojem primeru očeta.
Torej, najprej: Je običajno in predvidljivo. Tvoje razumevanje, reakcije in prizadetost. Pa tudi partnerjeve.

Ne vem zdaj, koliko razumljivo bom jaz znala povedati, se bom potrudila.Izhajam iz svojih oz. najinih izkušenj. Pri nama je bilo tako: Podobne težave, kot jih ti opisuješ, so se pojavile po rojstvu drugega otroka. Bila sem preobremenjena, nisem imela občutka, da mož zares (zares) vidi, opazi, ceni vse tisto, kar sem naredila. Sama s sabo sem bila na skrivaj nezadovoljna (tega mu seveda nisme priznalauser posted image ), ker nisem opravila vsega tistega, kar sem si zadala in kar je tudi on od mene pričakoval.
On pa je iz službe prihajal utrujen. Fantiča sem mu obesila okoli vratu tisti trenutek, ko je prišel skozi vrata, ni imel niti trenutka zase, da bi se malo spočil in preklopil.
In potem sem vse, kar je naredil in ne naredil začela malo (?) preveč občutljivo prevajati. Če je iz   stola prestavil servet, da se je lahko usedel, sem to razumela kot: Poglej, kako je razmetano, še vsesti se ne morem. Če je umazane cote, ki so ležale okoli koša za perilo po tleh, zbrcal na kup (ker se mu pač ni dalo prepogniti), sem to brcanje vzela kot: cel dan si doma, pa še cot ne moreš pobrati.
Se lahko najdeš v takileh opisih? Ko malo pretiravaš v interpretaciji?

Kaj nama je pomagalo? Pogovoruser posted image Ampak sem tudi jaz najprejk rabila priti sama pri sebi do določenih sklepov in zaključkov prej. Ugotovila sem, da tako ne morem več. Naredila sem si urnik za dopoldanski čas. Če sem dosegla, kar je bilo mišljeno, sem bila pomirjena sama s sabo, vedela sem, da sem za tisti dan naredila, kar je bilo potrebno, zato sem bila zadovoljna in mirna. Zato so bili mirni tudi otroci in posledično tudi mož, ko je prišel domov. Odločila sem se, da moža vsak dan pričakam z nasmehom in poljubom. Da se počuti dobrodošlega, ljubljenega, ko pride domov. Da ve, da je zdaj doma, tam, kjer smo ga veseli in ga imamo radi. Ugotovila sem, da je tak način življenja (biti doma) tisto, kar me izpolnjuje in osrečije, da si tega želim. In ko sem sama pozitivno ovrednotila, je to naredil tudi moj mož. Predvsem pa si nisem njegovihi dejanj več razlagala na prizadet način. Izborila sem si časa samo zase. (Ti ga očitno imaš dovolj, izbori si čas v troje, če ti to manjka)

To so stvari, ki sem jih morala narediti sama. Šele ko sem se sama spremenila, pa sem lahko upravičeno pričakovala spremembe z njegove strani. Vem, da bolj paše valiti krivdo in odgovornost nanj, vendar ga ne moreš prisiliti, da se spremeni. Sama pa se lahko spremenim kadarkoli, tudi takoj zdajle. Nihče ne more odločati za mene. Ugotoviti sem morala tudi, kaj je tisto, zaradi česar sem tako prizadeta, da si vse njegove reakcije razlagam na taslabši način. (vedno lahko eno stvar interpretiraš na več načinov. Dobrohotnega ali užaljenega na primer). Kaj je tisto, kar me res vedno znova tako prizadane, da se postavim v obrambni položaj. Pri meni je bil razlog v nepospravljenem stanovanju in kričečih otrocih. Oboje mi je samo po sebi dajalo občutek, da nisem dovolj sposobna, da sem odpovedala na celi črti. In potem je bila dovolj samo dvignjena obrv ali pa poudarjeno stopanje čez kup igrač, pa so bile solze ali užaljenost tu.

Sem ti kaj pomagala? Vsekakor ti želim veliko potrpljenja in notranjega miru pri reševanju tele situacije. Vem pa, da se jo da rešiti.

(odgovor članu Lukka)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: OBČUTKI V PARTNERSTVU
8.4.2013 13:16:39   
Ursi2
Živjo!

No, najprej vsa čast ti, da lahk funkcioniraš že od 4-4.30 zjutraj. No, jz sem sicer nočni tip, zjutraj pa rabim, da mal k sebi pridem. Sicer so moji sončki pokonci od 6-ih naprej pa sem se že nekak navadla, sam bi pa kdaj pasalo potegnat.

Ti pa lahk povem, da te čisto zastopim. Midva imava 3 sončke (5 let,3 leta,1 leto) in ker sem bila pač na porodniški (še pred tem sem bila pa doma, ker nisem dobila službe) je bilo logično, da je bila večina na meni. Moj dragi je takrat delal v eni firmi, poleg tega pa smo začeli ustanavljat še podjetje in je popoldan delal v delavnici, tako da sem večino delala jz. Na začetku sem rekla, da prala ne bom, vse drugo bom delala, pa je na koncu tudi to padlo na mene. In poleg tega, da rihtam gospodinjstvo (kuhanje,pečenje, pranje, likanje, sesanje, brisnanje,.........................), si večino sama popravim stvari (pralni stroj, odtok,....), ka se pa tiče del okrog hiše pa prav tako. Dokler sva imela vrt, sem sama prekopala, poleg tega sama oz skupaj z otroci kosim travo, obrezujemo živo mejo, barvamo ograjo,....Stvar, ki jo res počne samo moj je pranje avta, ker tega ne znam vredu. Ga pa posesam in sčistim znotraj.

Pa mi je blo čist ok, ker itak počnem stvari skupaj z otroci in sem vesela, da mi radi pomagajo (včasih že ob 6.30 zjutraj pečemo kekse ali biskvit) Tudi pometat hočeta ta večja,...

Pa mi je večino ok, sam včasih sem imela pa dovolj, ker je le fajn slišat, če je nekaj dobro skuhano ali pečeno, pa me ni nič pohvalil, po možnosti je med kosilom jedel in bral revije. Pa še otroci so meli kak dan, da jim kr naenkrat tista omaka ni bila všeč. In sem imela dost in sem zarobantila in sem ga en dan pustila, da je sam skrbel sam za obroke. In je videl, da se ne nardi kr samo od sebe. Pa je sedaj boljše. Tudi pomije zdej večkrat po kosilu oz zajtrku med vikendom.

Sam zdej, ko pa tudi jz hodim spet v službo in pravtako vstajam ob 5-ih in delam dopoldan, popoldan pa 100/h z otroci,(ker popoldan res želim čimbolj z otroci preživet in skupaj skačemo, se igramo, rišemo, poleg tega se še kak zdravnik najde, logoped, pa vadit vsak dan izgovorjave) pa kuhanje, zvečer pa pospravit hišo, še kaj pripravim za kosilo za naslednji dan da nimam potem preveč dela (npr. lazanja, golaž, sarma,....) pripravit stvari za otroke, zlikat, zašit,.... Poleg tega sem že dvakrat letos imela vročino 40 tud cel teden skupi, poleg tega, da so mi še vsi trije zboleli. Ampak mi ni panike, ampak če moj začne pospravljat ali pomivat, se umaknem in mu kr pustim (ker včasih sem mu rekla, da naj pusti, da bom že jz-sama sem kriva,vem) in me je vprašal, kaj je narobe z mano, da sploh ne pospravljam več. Me je skor na rit vrglo. Sem mu rekla, da lahk res neham delat pa pospravljat in prat, da bo hiter videl kako je. Pa je hiter nazaj začel jemat, ker se je spomnil, kako je bilo takrat, ko sem bila v bolnici, ko sem rodila, pa je bilo nekaj narobe in sma ostala not 14 dni in je imel on ta večja dva čez. Pa je dedi kuhal kosilo, fanta sta večkrat jedla večerjo pri meni v bolnici, ko so prišli na obisk. Pral je takrat, ko se mu je zdelo, medtem ko jz pazim, da perem zvečer po 22-ti ali vikende.

No, takrat je videl, da ni tako na izi, ker je bil po 4-ih dneh kr fajn utrujen. Pa da ne bo pomote, jz v 5-ih letih nisem 5x prespala noči,(samo danes sem bedela 3 ure), pa popoldan ne grem spat oz počivat. Sem se navadla in sem vzela v zakup, da tk je. MOj pa dve noči ne spi vredu, je potem tako siten, da rajš pobašem otroke in ga pustimo, da mal zaspi. Mam rajš to, da je spočit, kotpa siten.

Sej ni vedno tako, pa za zelo veliko sem si sama kriva(ker prej je pospravljal, brisal, pral, likal)pa sem ga razvadila. IN tudi zdej mi ni problem, sam da me kdaj pohvali ali reče, da je dobro ali lepo pospravljeno. Mi je čist zadost.

Dej omeni malo svojemu, da ti ni čist vseeno, ker je bolje da mu poveš to sedaj, ko p apotem, ko te bo zelo motilo in lahko rečeš z neprimernimglasom in načinom.

Sej vem, da misliš, da ni nekaj konkretnega za pokazat. Sam kr povej mu tako pa poskušaj razložit in da naj se poskusi postavit na tvoje mesto, pa mislim, da bo zastopil.

Tk, grem delat še!

(odgovor članu Lukka)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: OBČUTKI V PARTNERSTVU
8.4.2013 15:23:02   
Lukka
Evo, ne vem kje naj začnem. Skratka, HVALA, zares vsem puncam, ki ste mi dale vedeti, da pravzaprav sploh nisem "čuden", in da moji občutki dejansko niso samo moji in se dogajajo (občasno) tudi na drugih teritorijih. No zdaj ko pravzaprav razmišljam, kar ste mi nekateere povedale, da ste tudi same brale med vrsticami (kao da je servet umaknil, pa ste mislile, da vam želi povedat da niste sposobne pospravit) sem šel pa prav še enkrat vse skupaj "preanalizirat" - hihihihihi, matr mam cajt a ne? :)

Glede tistih valurjev je sicer z njegove strani bilo mogoče takole - šel je slučajno mimo videl da je tam tisti rdeč valur, ki bi ga dal za sprehod zdaj že v tem vremenu gor, pa je videl da ni opran (ker prej sploh ni vedel kje ga ma, grem stavit). Pač mi je verjetno hotel rečt - Dej Luka oper tist valur, da bi ga zdaj že na sprehode začel nosit... Ne vem, mogoče.
Pa si je pač našel besede, kakor mačka okrog vrele kaše, jaz pa si potem razlagam, kot si pač razlagam, pa tukaj obremenjujem še vas na forumu. user posted image

Saj če sem iskren - tukaj mogoče ni problem v njem, kot mojem možu, pa da sem jaz neka pridna home-mašina. Ne ne. Tudi pomaga pri opravilih ampak nekako pa res v večini jaz te stvari popedenam. Je pa res, da je sam dal predlog (smo različno govoreči - dva jezika), da mogoče res bi jaz bil z malčico dopoldne, on pa popoldne in da bi se ne valjal z njo po bajti, temveč šel na luft z njo. Paše tudi njemu biti zunaj. Kar pa seveda ni bilo mišljeno, da bi jaz potem celo popoldne pospravljal. Mišljeno je predvsem zato, da si tudi malčica njegov jezik počasi prisvaja, da tudi z njim preživi kvalitetno svoj čas, predvsem pa, da ji namenimo "dva zaupnika!!, vem da si bo za določene stvari ko bo starejša izbrala mene, za določene pač njega. Ok, da nadaljujem. Jaz tisto glavnino dela naredim v času spanja malčice. Torej do dveh imam jaz v večini vse podelano. Sem se res navadil, da delam tudi sproti vsak dan, tako da je organiziranost presenetljivo, postala moja vrlina. Prej namreč ni bilo ne duha ne sluha o njej.
Popoldne sem prost in rad sem prost. Saj grem recimo še kako malenkost postorit, večinoma je to čas, ko preluftam stanovanje za pol ure, ko sta na sprehodu, drugače pa pač počivam tudi sam, saj dejansko resnično vstajam ob štirih, pol petih. In on to ve. Nikoli mu nisem rekel - vstani ti! Ker vem, da ga čaka služba... Tudi vedno ob pogovorih mi reče, da je lepo, da smo tako organizirani in da mu res ustreza en tak red ko ga imamo.
On VE, da jaz tiste osnovne površine v stanovanju počistim vsak dan, da pač skuham, likam in vse to delam - VSAK DAN. Tudi jaz sem že zbolel, pa je moral biti na bolniški, pa mi je rekel -Luka prosim pozdravi se, jaz ne obvladam več, ne morem. Sem le navajen "službe"... Ja, o tem, da ne bi cenil, da bi me celo karal, podcenjeval, to ni govora, tu ni problem v tem.
Ja dejansko je problem, kot vse vi pišete - DA SI MORAM SAM PRI SEBI POČISTIT, KAKO BOM JEMAL VSE SKUPAJ. Problem je dejansko v tem da sem OBČUTLJIV. user posted image
Ker - enostavno sem in če bom takšen v nadaljevanju, lahko konkretno zavozim celo odnos... Dobro, ajde ne bom zdaj pesimist, ampak vem pa da to lahko pripelje do prepirov ki se kopičijo in na koncu že več ne veš od kod izvirajo.
Počasi se odločava za še enega polža. Mala polžica čaka bratca, no obljubili smo ji še enega polža, bomo pa videli kako bo s tem. Že tako sem bolj skeptičen do tega, mož totalno navdušen, zdaj pa se zgolj bojim, da bo moja občutljivost in zoprnija samo še zrasla...
Ne vem kaj je vzrok tega počutja no... Zadnjič sem celo zlobno razmišljal, da je vsega kriva polža, ampak seveda me je v tistem trenutku prijela za noska in rekla: Papi, Petel doma? (tista fora, ko te prime za nosek in reče če je Peter doma), v tistem trenutku sem se počutil tako grdega in umazanega, da bi sam sebe okolfutal. Jasno, da ni kriva malčica. Kriv sem jaz, ki očitno ne sprejmem ne vem česa!

(odgovor članu Ursi2)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: OBČUTKI V PARTNERSTVU
8.4.2013 17:21:00   
ronja
Glede na to, kar si napisal o svojem partnerju, dvomim, da te je hotel zafrkavat, enostavno je videl/pomislil na tisti rdeči velur in vprašal, ne da bi pomislil na karkoli drugega. Včasih smo preveč občutljivi in nam ostali nič hudega nočejo:).
To, kar delaš doma, je ravno toliko vredno, kot če bi hodil v službo. Druge vrste delo, ravnotako pa prinese svoj del: če bi oba hodila v službo, bi plačevala varstvo, ne? Torej vsej toliko zaslužiš s tem, ko si z malo. Vendar večina ni v denarju, ker ji lahko daješ več, ker si njen oče in ker nimaš 14 malčkov na grbi.

ko si napisal, da se odločata za še enega otroka, pa da si v zadnjem času postal občutljiv in razdražljiv, da je mož navdušen nad idejo... nič pa nisi napisal, da si enako navdušen tudi ti... Mogoče imaš občutek,d a bo še en preveč zate, da ti bo težko hendlat dva mala in gospodinjstvo in se bojiš zalogaja, pa si zato bolj občutljiv? Večinoma nas vse kdaj malo stisne, kako bo, to ne pomeni, da ne met otroka, samo če je to razlog tvojih občutkov, bi ti znal koristit en pogovor s partnerjem (ne o tem, zakaj ti je rekel za velurje, ampak o tem, da te je strah - če je to to)...

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu Lukka)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   [Brisano sporočilo]
9.4.2013 9:06:42   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu mateyka)
  Neposredna povezava do sporočila: 9
   [Brisano sporočilo]
9.4.2013 9:13:46   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu Brisani uporabnik)
  Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: OBČUTKI V PARTNERSTVU
9.4.2013 12:51:30   
Izabelina

IZVIRNO SPOROČILO: metulj333

Ronja - srcica, kako to, da je tako kratek komentar? user posted image


user posted image lol

(komentirala pa ne bom ker vem, da vecini moje mnenje ne bi bilo vsec pa da se ze v naprej izognem slabi volji)

_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: OBČUTKI V PARTNERSTVU
9.4.2013 13:43:55   
ronja
A, daj, no, izabelina, jaz bi pa slišala tvoj komentar - lahko na uni "naši" temi, če češ:).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu Izabelina)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: OBČUTKI V PARTNERSTVU
9.4.2013 19:36:03   
uškinamama
Kdo ali kaj so valurje?

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.


(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: OBČUTKI V PARTNERSTVU
9.4.2013 20:24:32   
mateyka
IZVIRNO SPOROČILO: uškinamama
Kdo ali kaj so valurje?


velur - podobno žametu;
Velur je tkanina podobna žametu, kosmata in mehka na otip. Tekstilna industrija ga uporablja večinoma za športna oblačila, sicer pa se velur uporablja tudi za različne namene v tapetništvu in za oblazinjenje pohištva. Čeprav tkanina - velur spominja na žamet, se od njega loči predvsem po tem, da je pletenina in zato zelo raztegljiva. Prav zaradi slednje lastnosti tkanine, njene trpežnosti in toplote, se upoarblja za zimska športna oblačila.
http://gramatex.si/termovelur-velur-zamet-tkanine-za-zimske-dni/

zgleda da mata velik rdečega velurja doma user posted image

< Sporočilo je popravil mateyka -- 9.4.2013 20:27:52 >

(odgovor članu uškinamama)
Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: OBČUTKI V PARTNERSTVU
9.4.2013 20:25:11   
ronja
Valur je po moje mišljeno velur - polarni flis (fleece), torej pulover iz tistega mehkega materiala, ki je baje recikliran iz plastenk.

pravilen prevod je res žamet, vendar se uporablja tudi kot flis, pa glede na to, da so puloverji... verjetno niso žametni, da bi mel več rdečih žametnih puloverjev...

< Sporočilo je popravil ronja -- 9.4.2013 20:29:23 >


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu uškinamama)
Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: OBČUTKI V PARTNERSTVU
9.4.2013 20:25:56   
uškinamama
hvala matejč, mi temu rečemo pregrinjalo al kako.

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.


(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: OBČUTKI V PARTNERSTVU
9.4.2013 20:27:29   
uškinamama
hm, ronja, matejka pravi drugače user posted image .
oziroma hm matejka, ronja pravi drugače user posted image

Skratka prvič slišim za valur-velurje.

Lukka, napišeš prosim kaj si imel v mislih.


aha, mateyka je nekaj dodala....

< Sporočilo je popravil uškinamama -- 9.4.2013 20:28:27 >


_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.


(odgovor članu uškinamama)
Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: OBČUTKI V PARTNERSTVU
9.4.2013 20:28:17   
mateyka
ja, sej, ni čist žamet - podobno. sm popravla user posted image

(odgovor članu uškinamama)
Neposredna povezava do sporočila: 18
   RE: OBČUTKI V PARTNERSTVU
9.4.2013 20:29:29   
uškinamama
videla user posted image

Bo lukka upam napisala kaj je zanetilo sporček - ali umazano pregrinjalo ali jopčka user posted image

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.


(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 19
   RE: OBČUTKI V PARTNERSTVU
9.4.2013 20:31:10   
uškinamama
Ronja si tu?


_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.


(odgovor članu uškinamama)
Neposredna povezava do sporočila: 20
   RE: OBČUTKI V PARTNERSTVU
9.4.2013 20:34:30   
ronja
haha, sva šli obe hkrati popravit! pa naj še kdo reče, da ne priznamo, če se motimo:D

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 21
   RE: OBČUTKI V PARTNERSTVU
9.4.2013 20:35:09   
mateyka

IZVIRNO SPOROČILO: uškinamama
Bo lukka upam napisala kaj je zanetilo sporček - ali umazano pregrinjalo ali jopčka user posted image


al pa user posted image

(odgovor članu uškinamama)
Neposredna povezava do sporočila: 22
   RE: OBČUTKI V PARTNERSTVU
9.4.2013 20:36:50   
uškinamama
user posted image

iiii, božični natičnik.

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.


(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 23
   RE: OBČUTKI V PARTNERSTVU
9.4.2013 20:37:51   
ronja
No, če bi ju pa v tem polž videl, bi pa res lahko mel traumeuser posted image
Hec, nič narobe, komur je všeč:)

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 24
   RE: OBČUTKI V PARTNERSTVU
9.4.2013 20:38:35   
mateyka
če tole njuna "polža" najde, bo ziher nova tema na RR odprta user posted image

(odgovor članu uškinamama)
Neposredna povezava do sporočila: 25
Stran:   [1] 2 3   Naslednja stran >   >>
Stran: [1] 2 3   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Smo po 35. letu res prestari za nosečnost?
Ne želite otroka po 35. letu? V redu, ampak ne recite, da ste stari! Razlogov, zakaj imeti otroke po petintridesetem, je...
Nosečniška zgodba: Zakomplicirano do konca
Po perfektni nuhalni svetlini se odločim, da grem še na zadnjo vožnjo z motorjem. Končala se je veliko prej, kot sem nač...
V naročju je otrok večinoma v nepravilnem ...
Ali veš, da večina staršev zelo pogosto nosi otroka v naročju v nepravilnem položaju? Ali veš, da je lahko ta zelo škodl...
5 glavnih nalog vsake družine
Katere so tiste glavne naloge, ki jih mora opraviti zdrava družina? Pa ni važno, ali gre za tradicionalno družino, samoh...
Otroški dodatek v letu 2024: izplačila in ...
Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Pravico do dodatka imajo družine...




Dojenje...
пеперутка16

Do kdaj ste dojile?