|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   kako naprej?
8.11.2005 13:36:23   
Anonimen
Stara sem 27 let in imam dokaj resno zvezo s fantom, ki traja  tri mesece. Živiva pa 35 km narazen, to pomeni, da se morava kar veliko prevoziti, če želiva biti skupaj. Največ se seveda vozim jaz, saj pri fantu velikokrat prespim in potem grem od njega v službo in sem spet na poti... Fant živi v hiši in imava sobico čisto za sebe, pri meni doma pa to ni mogoče, saj še živim pri starših v bloku, kjer nimava nobene zasebnosti. Sita sem že te vožnje sem in tja, po drugi strani pa ne želim, da bi se preselila k njemu, saj se  ne vidim v tistem kraju.user posted image  A mislite, da je že pravi čas, da si začneva nekaj ustvarjati za sebe, npr. nakup stanovanja, ali pač še naj nekaj časa počakam... Hvala za vaša mnenja!
  Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: kako naprej?
8.11.2005 13:51:23   
fricka
Načeloma se mi zdi prezgodaj,saj tri mesece ni nobena doba. Imam pa prijateljico, ki je po enem samem skupnem potovanju začela živeti s fantom, ki ji je bil prej popolni tujec. Sta srečna, imata že svojo hišo in pričakujeta otročka. Torej, zakaj ne? Preden pa gresta v skupne nakupe, pojdite raje v najem in se še malo prečekirajta. Skupaj živeti je nekaj čisto sdrugega kot samo obiski.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: kako naprej?
8.11.2005 13:52:01   
karmy
poznam punco ki se je poročila po 2 mesecih...men osebno je to wow prehitro... verjamem da ti je mučno ampak če začneta prehitro ustvarjat gnezdece bodo hitro tudi vidne razlike med vama... prevelike razlike...po vsej verjetnosti...priporočam ti da nekaj časa tako delaj potem pa ko boš res res vidla da sta za skupaj...pa si ustvarta svoje gnezdece...

pa veliko sreče user posted image

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: kako naprej?
8.11.2005 13:57:39   
kapica
Hm, jaz bi tudi rekla da se prej malo v najemu kje zivita.
Ne bom rekla da je prehitro, ker vidva ze vesta kako pa kaj, glede na tvojo starost.

Veliko srece

_____________________________

Sedaj nas je pa pet!

(odgovor članu karmy)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: kako naprej?
8.11.2005 14:05:41   
Lorena
Midva sva začela živet skupaj po 2 mesecih poznanstva, po enem mesecu poznanstva me je že zaprosil, se poročila,...sedaj pričakujeva user posted image  in ni nama žal, ker so pač takšni primeri, ko človek čuti, da je to,to...

Človek to enostavno čuti...jaz sem to občutila prvič, pa sem bila prej recimo v vezi skoraj 6 let, pa nisem bila nekak za to, da bi živela skupaj...ker enostavno nisem bila prepričana, da je to,to...

Poslušaj srce

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: kako naprej?
8.11.2005 14:09:40   
baguSka
Evo ti jaz povem še svojo zgodbico: stara sva bla dobrih 25, se spoznala, šla na dva zmenka in potem sm bla že pr njemu. Za začetk sem se k njemu vozila v 70 km oddaljen kraj. Najprej po potrebi oz. želji, kasneje vsak dan. No, ta kasneje se je zgodil hitro, saj je minil le dober mesec. Torej hitro sva pogruntala da nama to ugaja in sem dobila svoj ključ od stanovanja. ;) Pri nama je bila le ta prednost, da je on že imel svoje stanovanje, katerega sva kasneje še skupaj do konca opremla. Zdej sva skupi že več kot dve leti in se mava vedno lepše. Nikol nama ni blo žal, da sva pohitela. Sevede tud na otročku delava že več kot eno leto. Aja pa še to: vozim se še vedno v službo 70 km stran in mi ni žal. Tudi on se vozi.
Skratka: če res čutita da je to to in če nimata ovir da sta začasno pri njemu, potem probajta najprej tako. Vsaj meni se zdi škoda metanja denarja stran za najemnino. Če tega ni škoda vama, potem raje probajta to. S skupnim nakupom pa le malo počakajta. Ali pa se zmenta vsaj tko, da eden kupi stanovanje, drugi pa opremi, da če se vama karkoli zalomi, da eden komot spoka in gre. Ne vem pač, kakšne imata možnosti.
Meni se ne zdi prekmalu, če vesta da si želita bit drug z drugim.user posted image

(odgovor članu kapica)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: kako naprej?
8.11.2005 14:10:16   
dory
Se ena,ki je mnenja,da so tile trije meseci zgolj zacetek v nekaj resnega...se pravi da se mi zdi absolutno prezgodaj za nacrtovanje skupnega zivljenja...saj se tudi poznata ne dobro...skozi roza ocala je vse bolj al manj lepo in prav...zivljenje samo pa je cisto nekaj drugega...

Imam pa tudi jaz prijateljico, h kateri se je fant preselil po dveh mesecih poznanstva, zej pa sta skupaj ze sedmo leto in imata dva krasna otroka...

Vsak po svoje in svojih obcutkih...

(odgovor članu Lorena)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: kako naprej?
8.11.2005 14:11:57   
lex
Ti predlagam, tako kot ostale, da idita najprej nekam v najem. Ker se življenje v neki skupnosti obrne za 100%. Midva sva bila skupaj 6 let, ko sva si začela ustvarjati dom, prej sva bila sicer skoz skup in sva praktično živea v njegovi sobi ampak, ko greš pa na svoje šele vidiš kaj je to skupaj živeti. Meni je žal, da nisva prej začela ustvarjati doma. Veliko je potrebnih kompromisov in včasih se je potrebno ugrizniti v jezik, kaj požreti in se ne ozirati na tisto, kar te moti, ker drugače bi te vse motilo.
Predlagam ti, da se prej dobro spoznajta in se skupaj odločita kako in kaj.

Veliko sreče pri vajini odločitvi (kjer naj vaju vodita srce in razum).

_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120

(odgovor članu Lorena)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: kako naprej?
8.11.2005 14:13:02   
baguSka
IZVIRNO SPOROČILO: Lorena
Človek to enostavno čuti...jaz sem to občutila prvič, pa sem bila prej recimo v vezi skoraj 6 let, pa nisem bila nekak za to, da bi živela skupaj...ker enostavno nisem bila prepričana, da je to,to...


Tudi pri meni je bilo tako. Z bivšim sva bla skupi 5 let in na koncu, zadnjih neki mesecev, se je on preselil k meni. Takoj mi je postal odveč, zato sem ga napodila. V ta drugo pa sem takoj čutila da je to to, zato niti razmišljala nisem. ;)

(odgovor članu Lorena)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: kako naprej?
8.11.2005 14:16:39   
tijana
midva sva začela živeti skupaj po treh mesecih. od tega je že štiri leta. kaj pa lahko izgubiš? če ne probaš ne veš.  po drugi strani pa se mi 35 km ne zdi velik. 

(odgovor članu dory)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: kako naprej?
8.11.2005 14:18:28   
baguSka
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen
Sita sem že te vožnje sem in tja, po drugi strani pa ne želim, da bi se preselila k njemu, saj se  ne vidim v tistem kraju.user posted image


No pa še odgovor na tole: hm tole se mi zdi zeeeloooo čudno. Meni recimo ni bila vožnja niti najmanjši problem in sem z veseljem prevozila vse km in se še danes, čeprav živim zdej v kraju, za katerega sem prej dala roko v ogenj, da se sigurno ne bom NIKOLI v življenju preselila!!! Ko sem spoznala njega, se je moje mnenje sevede 100% spremenilo. In zdej sm tuki. :) Tko da hm ne vem ali je ljubezen prava, če se nebi preselila v kraj kjer se ne vidiš user posted image In to že po treh mesecih user posted image Takrat nej bi bla ljubezen še na vrhuncu user posted image

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: kako naprej?
8.11.2005 14:28:39   
viv_
Težko teoretizirat... sama najbolj veš kako in kaj...

Jaz sem bila tudi stara 17 let in sva bil skupaj šele 3 mesece... pa pomoje bi vse kap zadela, če bi takrat rekla, da se bom z njim poročila... In? Zdaj bi bila poročena 14 let, tako sva pa dobri 2 leti... user posted image user posted image

Ne resno, najprej se še malo spoznajta, pa 35 km tudi ni taka razdalja... potem bosta pa videla kako in kaj. Ne prehitevat dogodkov!


(odgovor članu baguSka)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: kako naprej?
8.11.2005 14:34:26   
baguSka
IZVIRNO SPOROČILO: viv
Ne prehitevat dogodkov!


Viv meni se ne zdi, da bi sama prehitevala dogodke user posted image Mogoče bi ti res jih pri 17-ih, ampak 27 se mi pa le ne zdi taka starost. Sicer res vsak po svoje, ampak meni kot sem rekla se čudno zdi to, da se ne vidi z njim kjerkoli že pač se. Ne vem no. Jaz bi šla z mojim na konec sveta, če bi bilo treba.

No ja, mogoče je nakup res malo hitra reakcija.user posted image

(odgovor članu viv_)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: kako naprej?
8.11.2005 14:34:31   
Andra
Midva sva bila narazen 110 km in sva se eno leto in pol vozila. Vsi so nama govorili, da se ljubezen na daljavo ne obnese, pri nam to ni držalo.
Uredila sva si hišo, skupaj zaživela, se po dveh letih in pol poznanstva poročila. Sedaj sva presrečna starša sinu in hčerki.
S prejšnjim sva bila skupaj sedem let, pa sva bila iz istega kraja, pa nama zadeve niso klapale. Sploh ni važno kje si, temveč je zelo pomemno s kom si!!!! In ta oseba mora biti prava, saj pri svojih 27 letih verjetno že veš kaj si želiš v nadaljnem življenju in kaj pričakuješ od svojega partnerja.

Pa še to bi pripomnila, res bolje, da sedaj poskusita zaživeti skupaj in ugotovita, da nista za skupaj, kot pa potem, ko bi bil na poti kakšen otroček. Sicer vama pa želim, da je to to!

Iskerna ljubezen premaga marsikatero oviro!user posted image

(odgovor članu tijana)
Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: kako naprej?
8.11.2005 14:39:08   
tijana
ja pri 27 pa že ja veš če je resno ali ni. pa daš še malo času čas pa je.

(odgovor članu Andra)
Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: kako naprej?
8.11.2005 14:42:53   
Anonimen
Mislim, da po treh mesecih še ne moreš vedeti ali je pravi. Prvi dve leti je vse idealno, potem pa ga počasi začneš spoznavati. Odloči se sama.

Kakori si boš postlala, tako boš spala.

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: kako naprej?
8.11.2005 15:32:07   
baguSka
IZVIRNO SPOROČILO: zasavka

Mislim, da po treh mesecih še ne moreš vedeti ali je pravi. Prvi dve leti je vse idealno, potem pa ga počasi začneš spoznavati.


Za moje pojme pa je to čisto zmotno mišljenje. Ampak vsak pač po svoje. Že takoj moraš vedet da je pravi, spoznavaš se pa itak skozi vse življenje. In leta sploh niso omejena. Lahko je idealno prec in takoj in potem zavedno, ali pa že od samega začetka sploh ni idealno. No, to je pač moje mišljenje.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: kako naprej?
8.11.2005 15:50:05   
mamči
Čas tu ne igra nobene vloge! Jaz in dragi sva skupaj zaživela po 1.5 mes, bi pa  verjetno še prej, pa smo morali naredit majhno rošado prinas doma. Stara sem bila 21let, brez službe in avta, on pa 22 let z velikim kreditom za svojo mamo in brez avta......
Danes sva stara 28 in 29 let in imava dva krasna sinova in še prehitro nama čas beži !
Poslušaj svoje user posted image  in če se oba strinjata kar probajta skupno živjenje user posted image - mogoče sta si pa itak usojena!

(odgovor članu baguSka)
Neposredna povezava do sporočila: 18
   RE: kako naprej?
8.11.2005 16:09:05   
rija
No, tuki še ena, ki je skupaj z dragim zaživela po dveh mesecih in vztraja že štirinajsto letouser posted image user posted image .
mislim, da čas sploh ni merodajen za to ali boš z nekom srečen ali ne....
Mogoče je taka hitra selitev kdaj pa kdaj tudi prednost: že od začetka se navajata en na drugega, na vse slabosti, na vse dobro. Sem že prevečkrat videla, da so deset let živeli vsak na svojem domu in je funkcioniralo. Kakor hitro pa sta začela živeti skupaj, pa sta šla tudi narazen, ker enostavno nista imela več zadosti potrpežljivosti in tolerantnosti in v končni fazi prostora, kamor bi se v neugodnih situacijah umaknila. Kot sta to delala deset let....

Je pa res, da sta pri hitrem odhodu v skupno gospodinjstvo najhujši prvi dve leti, ko  se partnerja usklajujeta, si iščeta svoj prostor v zvezi.

Tudi jaz ti predlagam anonimna, da stanovanje najprej najameta. Ne rinit z glavo skozi zid! In če bosta po recimo dveh, treh letih videla, da sta našla svoji polovici, bo časa za nakup stanovanja še vedno dovolj.

Srečno.

< Sporočilo je popravil rija -- 8.11.2005 16:10:05 >


_____________________________

...vox populi...

(odgovor članu mamči)
Neposredna povezava do sporočila: 19
   RE: kako naprej?
10.11.2005 19:23:32   
Anonimen
Jaz imam sicer zelo dobro izkušnjo s tem, da s fantom začneš hitro živeti skupaj in si hitro ustvariš praktično vse. Moj zdajšnji mož se je po treh mesecih preselil k meni (pa bi se še prej, samo sva se oba bala, da bova drugega pregnala, če izraziva svojo željo po tem še bolj zgodaj, kot sva), po dobrem letu sva se poročila in zdaj pričakujeva user posted image . Nama super klapa in vem, da je on pravi zame. Toliko sem že dala čez, da vem kaj želim od moškega in res je tudi, kot so ti že zgoraj napisale, da začutiš, kdo je tapravi (samo jaz pravim še tako, da se moraš prej res dobro naučit, kdo je napačen zate, torej se moraš velikokrat opečt).
Vendar pa bi ti vseeno svetovala, da gresta za začetek v najem ali pa da se za par mesecev preseliš k njemu (saj 35 km res ni veliko za vozit), ker vseeno moraš spoznati, kako klapata v skupnem gospodinjstvu (s tega vidika je najem boljši kot pa sobica pri njemu in njegovi starši na grbi). Tudi midva sva bila najprej v najemu in sva se odlično ujela, tako da sva danes že na svojem (z ubijalskim kreditom user posted image , ampak raje to, kot najemnina).
V glavnem, jaz ti predlagam, da probata, samo raje nekje nevtralno sprobajta, kako klapata v skupnem gospodinjstvu, kot da se na vrat na nos podata v nakup stanovanja. Pa srečno!

(odgovor članu rija)
  Neposredna povezava do sporočila: 20
   RE: kako naprej?
10.11.2005 19:30:14   
larisa
Tukaj še ena ki se je skupaj preselila po enem mesecu!user posted image  Sedaj sva skupaj 6 let in že dve leti poročena! Vse je in je bilo super!!!user posted image  Amapak odgovor na tvoje vprašanje pa je da če se o tem sprašuješ in nisi prepričana oz. se ne vidiš tam, potem le še malo počakaj, če boš ugotovila da si to želiš boš to storila brez da bi o tem dvomila in koga spraševala! Sej 35km pa res ni tako daleč no!user posted image
Srečno
Larisa

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 21
   RE: kako naprej?
10.11.2005 21:09:39   
mihelca
Zgodba moje mame in očija.Spoznala sta se avgusta,še isti mesec sta se selila v majhno sobico 3x5m,se decembra poročila,in takoj začela delati domek.Smo trije otroci,poročena pa sta že 33 let.Najlepše kar je,da se imata še danes rada in to tudi pokažeta.In s tako ljubeznijo sta vzgajala nas otroke,danes pa vnuke.
Če imata dovolj ljubezni in spoštovanja do partnerja ,se nimata kaj bat.

(odgovor članu larisa)
Neposredna povezava do sporočila: 22
   RE: kako naprej?
11.11.2005 0:06:07   
KODA
Midva sva z mojim začela skupaj živet po dobrih 2 mesecih.Zdaj pa ima va svojo družini in urejeno družinsko življenje.Poslušaj svoje srce.Probati ni hreh.

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

(odgovor članu mihelca)
Neposredna povezava do sporočila: 23
   RE: kako naprej?
11.11.2005 10:37:39   
Stefka
Madonaš nas je veliko.
Midva sva začela hodit konec septembra, od takrat sva ločeno spala mogoče vsega skupaj 5 noči (enkrat pri meni, drugič pri njemu). Marca naslednje leto sva se preselila v najemniško stanovanje, decembra sva dobila svojo prestolonaslednico.
Zdaj že dobro leto živiva v svoji hiški, pričakujeva drugega otroka.
In vse bi popolnoma enako naredila še enkrat, ne da bi še enkrat premislila.
Takoj sva vedela, da je to to in tako je še vedno.
Probajta (vseeno predlagam najem, če se slučajno ne obnese). Na koncu vendarle nimaš česa izgubit. Če je pravi, ne bosta izgubljala časa, če ni, boš to vedela zelo kmalu.
Vso srečo!

(odgovor članu KODA)
Neposredna povezava do sporočila: 24
   RE: kako naprej?
12.11.2005 9:14:59   
Anonimen
 
Kaj je to z'ena zival, "Dokaj resna zveza"?? user posted image  

Ne razumem te? Ali zelis, da ta veza postane bolj resna.. ali manj resna? Ce postane bolj resna.. pol mas problem.. ker bos posledicno tudi ti postala bolj resna.. kar pomeni samo to, da bos bolj mrtva..
Ce pa veza postaja bolj sproscujoca.. bolj zanimiva, bolj nepredvidljiva.. potem postajas bolj ziva.. in potem je totalni nesmisel, da TI vprasas NAS, ce je ze cas, da zacnes ustvarjati za sebe..

user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 25
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





Smo po 35. letu res prestari za nosečnost?
Ne želite otroka po 35. letu? V redu, ampak ne recite, da ste stari! Razlogov, zakaj imeti otroke po petintridesetem, je...
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
Hoja z držanjem za roko ni priporočljiva!
Vaš otrok še ne hodi, ima pa veliko željo, da bi ga držali za roko in bi z vašo pomočjo hodil. Fizioterapevtka, Špela Go...
Otroci, ki se zbujajo zgodaj zjutraj so ...
Se vaš malček zjutraj prebuja skupaj s petelini, ne glede na to ali je delovni dan ali vikend? Imamo dobro novico za vas...
Prvomajske počitnice so najlepše ob morju
photo
Odkrijte popolno spomladansko harmonijo v Adrii Ankaran, zeleni mediteranski oazi. Napolnite se z energijo daleč stran o...




Pedagogi.
пеперутка16

Kakšno je vaše mnenje o pedagogih (strokovnih sodelavcih) v naših vrtcih in šolah?

Dobro. (67%)

Slabo. (33%)

Ne vem. (0%)


Število vseh glasov: 3

Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš svojo anketo!