Pikapolonica
|
Drage deklice!
Da se še jaz malo oglasim po dolgem času. Saj ne, da vas ne bi brala teh dolgih nekaj dni… Prva stvar ko pridem iz službe domov je namreč vedno preveriti če je na RR in 9nebesa kaj novega. Samo, pisati pa sploh nisem imela časa. Sem si pa včeraj za dve nadaljevanji 9nebesa vaših sporočil kar sprintala, ker bi sicer vse pomešala.
Zdaj nas je že kar veliko tukaj. Veliko imen, veliko zgodbic. Zato, LU, super ideja, tole o opisovanju. Naj torej povem, da sem jaz očitno med vami najstarejša, ker imam za sabo že častitljivih (saj se samo hecam) 32 let. V trebuščku pa čuvam prvo pikico. Usoda je pač hotela, da sva se z možekom (poročila sva se lani maja) malo pozno spoznala, je pa zato zdaj toliko lepše. No, imam pa temno rdeče pobarvane, do ramen dolge in naravno skodrane lase, nikoli nisem bila pretirano suha, trodelna omara pa tudi ne. In zdaj med nosečnostjo se kar lepo držim, saj imam pri 32 tednih nosečnosti 5 kg več, kot na začetku. Sem kar sama nase ponosna in se prav rada pogledam v ogledalo. Sicer sem pa fizioterapevtka po poklicu. Aja, in z lubekom živiva v zgornjem nadstropju hiše mojih staršev. Sicer sva pa navdušena motorista in mi ni čisto jasno, kako bo to še sploh izvedljivo od rojstva pikice naprej.
No, sicer vam pa moram povedati, da komaj, komaj čakam srede, ko bom zaključila še zadnji delovni dan. Samo še trikrat grem v službo in potem me dobro leto ne bo več nazaj. Imam še namreč mesec dni dopusta, oktobra pa že tako nastopim porodniško. Veste, sem ravno zadnjič nekaj razmišljala, predvsem pa ko berem sporočilca vas, ki ste še bolj na začetku. Takrat, okoli 15 tedna, se je meni vse zdelo tako kot v filmu. Jasno, da sem noseča sem se zavedala, ampak tega, da v meni raste eno malo in živo bitje pa ne čisto dobro. Ko so se začeli prvi gibi se je tudi to spremenilo, ampak to, da bom pa kmalu rodila in v naročju držala čisto moje malo detece, to me je pa zadelo šele prejšnji teden. Ne vem, morda zato, ker bom kmalu nehala s službo, morda zato ker se datum nezadržno bliža…. Ne vem… Vem pa to, da se počutim čudovito. Da sem tako srečna, kot še nikoli v življenju nisem bila in da vem, da bo moj otročiček tisti košček, ki še manjka do popolne slike moje sreče.
Tako, zdaj pa dovolj o tem. Danes sem bila na sejmu (celjskem seveda, saj sem od tu doma) in vam moram povedati, da me ni nič kaj presunilo vse skupaj. Kramarije tako ne gledam rada, za obleke nimam denarja (ko pa kupujeva nov avto), edino za bebiko sem malo gledala naokrog, pa nisem našla popolnoma nič. Imajo sicer nekaj malega oblačil za otroke, vendar o opremi za dojenčka ne duha ne sluha. Da o kakšnih vozičkih sploh ne govorim. Tako da, če nameravate iti na sejem zaradi tega, raje ne hodite. Drugače pa seveda kar. Malo se sprehodiš, poješ kak dober sladoled, izkoristiš zastonj pokušine in seveda mimogrede kupiš še kaj, kar sploh ne potrebuješ. Ampak, zaradi tega je življenje zanimivo. Sicer pa lahko tudi samo na kavču sediš doma in čips ješ.
No, sem pa ravnokar v enem izmed številnih reklamnih prospektov prebrala nekaj kar bo morda zanimivo za vse, ki ste še študentke. Zame je že malce prepozno, za vas pa ne. VZAJEMNA namreč vsem študentkam, ki bodo postale mamice v obdobju med 1.6.2004 in 31.5.2005 (v poštev pridete tako vse tukaj sodelujoče), podarja darilni bon v vrednosti 15.000 tolarjev, ki ga lahko unovčite za nakup opreme za vašega dojenčka iz programa LUMPI v Mercatorjevih hipermarketih po vsej Sloveniji. Dobro, program LUMPI najbrž ni isto kot npr. Chicco ali kaj podobnega, ampak, pravijo da se podarjenemu konju ne gleda v zobe. Če katero še kaj bolj podrobno zanima, pa bo vse lahko izvedela na njihovi spletni strani www.vzajemna.si Kolikor sem jaz razumela, zadeva sploh ni pogojena s tem, da si pri njih tudi zavarovan, ampak zgolj s tem, da si študentka.
KO smo že ravno pri Vzajemni….
…LU, tudi jaz sem si kupila DVD, celo oba. Tistega za nosečnice in tistega za mamice. Pa je kar OK. V tem za nosečnice izveš malo o pravi drži, o pravilnem sedenu, vstajanju, vsedanju in podobno. Pa ene 20 minut aerobne vadbe je gor. Ampak samo ene, tako, da če bi to delala vsak dan, bi se že zdavnaj naveličala. Za vmes je pa kar OK. Drugače jaz tako dvakrat na teden hodim na aerobiko za nosečnice. Pravzaprav sem med počitnicami, ko aerobike ni bilo, hodila kar v fitness in je bilo prav fino. No, be ki imate kužke greste vsaj na sprehod z njimi. Jaz in sprehod pa nekako nisva ravno prijatelja. Bom videla če bo kaj drugače zdaj, ko bom ves čas doma….
PIA1, si zadnjič nekaj potarnala o tem, da je v Kranju vse malo brezveze. Te popolnoma razumem, ker je v Celju popolnoma isto. Pa smo imeli, celo trgovino LaVie, samo očitno nosečnic premalo, da bi se trgovina tukaj tudi obdržala. Zdaj pa še za ene navadne nosečniške spodnjice ne vem, kam iti. Groza. V Sparu sicer prodajajo modrčke, tako da vsaj to ne bo problem najti. Če jih seveda ne bo zmanjkalo do takrat, ko se bom jaz odločila za nakup.
DOLINA, tudi ti boš kmalu začutila svoje male rokice in nogice. Joj, kako sem bila jaz nestrpna, pa sem kar morala potrpeti in počakati vse do 18 tedna. In še tisto je bilo menda kar hitro, ker naj bi prvič noseče gibe začutile šele okoli 20 tedna. Kar pa seveda ne pomeni, da jih ne moreš začutiti že prej. Drobne in vitke nosečnice sigurno lažje začutijo nekaj živega v svojih trebuščkih, kot pa jaz npr., ki sem imela takrat že majčkeno »špeheca« okoli pasu.
BEJBA, izpit je seveda šel brez problemov, kajne? Kako ne bi šel, ko pa dve glavici še vedno več vesta, kot ena sama…..
ŽORŽ, vidim, da sta tudi vidva ena izmed, baje redkih, parov ki si želijo presenečenja v naročje. Pa kdaj pomisliš na to, da si kaj bolj želiš. Mislim fantka ali punčko. Mene včasih čisto na hitro prešinejo tudi take misli, pa se potem sama sebi zazdim tako…. kako naj povem. Plitka. In potem si zaželim samo še to, da bi le bil zdrav. Samo to. Naj nam vsem angelčki prinesejo zdrave otročke!!!
ASSO, sem bila ful vesela, ko sem prebrala tvoje sporočilo. Me je že malo zaskrbelo, kje se skrivaš. Vidim pa, da si pridna in ubogaš svojo zdravnico. Samo na RR ne pozabi. V sredo pa pozdravi svojo pikico v imenu moje, ki ji je ravnokar pomahala v mojem trebuščku. Jaz bom pa morala še malo počakati, da jo spet vidim, ker imam pregled šele čez 10 dni. Hmm, in potem samo še 7 tednov. A lahko verjameš kako daleč sva že prišli (in najini pikici)……
Tako, upam, da vas dolžina tega mojega sporočila ni odvrnila od branja. Upam, da se katera kmalu kaj oglasi, sicer pa vse lepo, lepo pozdravljam in vsaki pošiljam eno :rozica:.
Pa-pa, Pikapolonica :pika: in :duda: (31t 4d)
|
Natisni
