Taula
|
Moje mišljenje, ki gre v nos določenim osebkom. Le zakaj? So bili prevečkrat prevarani? Sami varajo in jim vzbujam slabo vest? Kdo ve. Nikoli nisem rekla, da hočem popolnega partnerja. Zavedam se, da popolnost ne obstaja. Imam pa določena merila kaj želim in pričakujem od partnerja, Eno od teh je to, da mi je zvest. Preko tega ne morem in ne želim iti. Partnerja lahko noro ljubim, me prevara...in jaz ga ne bom vzela nazaj. Zakaj ne? Ker vem da bi v zvezi hirala in bila nesrečna. Ves čas bi se spraševala, zakaj me je prevaral, ali me bo še kdaj, zaupanje bi izginilo. Mogoče bi se čez nekaj časa povrnilo, ampak še vedno bi ostala senca dvoma. Je vredno tako živeti? Meni ni. Raje sem sama. To da bi se mi taka oseba gabila in bi zavračala spolne odnose z njo, je druga plat tega. V zvezi so vzponi in padci, vsaka zveza se lahko konča...tega se zavedam. Samo sem pa mnenja, da če osebo noro ljubiš jo kljub prepirom ne boš prevaral. Človek mora imeti tudi kanček morale v sebi in biti toliko odgovoren in pošten da osebi pove kaj ga muči, kaj pogeša v zvezi, kakšne napake dela partner..ne pa da takoj skoči v posteljo in poriva drugo. Mogoče z pogovorom lahko rešita zvezo, mogoče ne. V kolikor je ne moreta ali ne želita rešiti se pač razideta. Ne bosta ne prva ne zadnja, in ne bo se svet porušil zaradi tega. Ne vem zakaj je določenim lažje iti najprej porivati drugo, potem se pa temeljito pogovoriti z partnerjem in priznati kaj je pogrešal v zvezi. So brez poguma, da bi prej povedali resnico in se pogovorili? Oseba katero naj bi ljubili (tako trdite, ko jo želite nazaj) si menda zasluži odkriti pogovor?
_____________________________
NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)
|