biser
|
Moja zgodba je bila na začetku srečna, pred kratkim pa se je spremenila v nočno moro.
Tri mesece sem bila najbolj srečna  , kar jih je, dokler nisem dobila tistega rjavega izcedka. Ker me je bilo strah kaj bi to pomenilo, sem v pon. šla k moji ginekologinji. Z ultrazvokom je ugotovila, da je moji pikici pred tednom dni nehalo biti srce. Moje sanje so se razblinile kot milni mehurček. Kriva bi naj bila kromosomska napaka, nikoli pa ne bom zvedela, kaj je v resnici bilo. G. mi je napisala napotnico za čiščenje za naslednji dan(včeraj).  , ki me je čakal na hodniku sem samo padla v objem in jokala kot dež
Naslednji dan sva se s fantom vsa potrta (večino noči sem prejokala) odpravila do gineka pri porodnišnici (Celje). Najprej ko pridem v čakalnico in oddam papirje sedi tam nekaj nosečk z velikimi bušiji. Jaz seveda spet v jok. Ni hujšega. Ko končno pridem na vrsto, sem se morala sprehajat po hodniku sem in tja, da sem opravila vse preglede in formalnosti. Od osmih do enajstih je trajalo, da sem dobila vse papirje, ko so me odpeljali v sobo(bila sem sama). Po ene pol ure so prišli po mene in me odpeljali na oddelek, kjer sem morala počakat. Kasneje so me dali na posteljo, mi dali metuljčka v roko in spet sem čakala ne vem koliko časa(vem samo, da je bilo veliko žensk pred mano,jaz pa spet jokala). V ordinaciji sem se pogovarjala z anastezistko glede bolezni(imam astmo in alergije), potem pa so me uspavali in naredili čiščenje. Edino kar se še spomnem preden so me dali v sobo, da so me zbudili in da sem samo rekla Tim. Vprašali so me kdo je to(moj dvoletni sinček) jaz pa sem samo nazaj zaspala. Zbudila sem se v sobi z vrtoglavico, slabostjo in bolečinami. Sestre so mi zmerle pritisk, spravlale na WC(2x) in tako naprej. Počutila sem se grozno.
Ko so bili obiski je prišel moj z Timom. No na žalost pa je obiskov bilo kmalu konec, ker je bila vizita. Ker ni blo nič narobe pri posegu sem dobila injekcijo proti bolečinami in lahko sem šla domov. Bila sem srečna, samo da grem lahko domov. Danes je moje počutje že malo boljše, čeprav sem psihično še vedno na podnu, telesno pa kar gre. Občasno še dobim kr močne krče, me pa skrbi, ker ne krvavim več(krvavitev bi baje morala trajat od enega tedna do 10 dni ne? Je to kaj narobe, če je ni?
In tako se je v tretjem mesecu nosečnosti (12t/5 dni) končala moja sreča. To sta bila dva najhujša dneva v mojem življenju, katera ne bi privoščila niti najhujšemu sovražniku/ci. Hvala bogu, da imam tako zlatega fanta, da mi je skos stal ob strani in tako čudovitega sinčeka, ki me vedno spravi v dobro voljo.
Zdaj pa čakam da naslednji mesec dobim  in da lahko začnemo znova.
biser
< Sporočilo je popravil biser -- 10.1.2007 15:15:08 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, ko se je rodil, za mojo punčko pa sem vedela, da ne bo zajokala... 
