nana 27
|
Helenav, se pridružujem mnenju ostalih...DOBI SI POMOČ!!!! Vsaj za eno urico, ker takole boš pregorela. Se pa zelo vživim v tvoje občutke in vem, kaj prestajaš, ker imam sama podobno izkušnjo pri prvem. Vsi ti občutki: utrujenost; nemoč ob joku; očitki nesposobnosti; očitanje, da sem slaba mamica (da otroka znajo umiriti vsi drugi, jaz kot mamica pa tega ne znam, čeprav se noro trudim); da me otrok sovraži in odklanja; da sem bila na momente na to malo nič krivo bitjece prav jezna; spraševanje, kaj  delam narobe... Veš otroci imajo različne karakterje. To lahko opaziš že iz naših pisanj. Prav nič nisi kriva, da je tvoja Klara taka. Nihče te ne more bolj razumeti, kot mamice takih otrok. Res se začne izboljševati nekje po tretjem mesecu. "Najboljše" obdobje pa nastopi po petem mesecu, ko lahko končno malo zadihaš - brez podiranja kupčkov, večja samostojnost.. Vedi pa, da takšen otrok, ostane zahteven oz. bolj občutljiv tudi kasneje. Veliko več ljubezni in razumevanja potrebuje, predvsem pa veliko potrpljenja. Boš videla, kako občutljiv in nežen človeček bo postala vajina Klara in ne boš verjela, kako zelo previdni so taki otroci, kot da bi ves čas v sebi nosili nekakšen strah, ki ga kot dojenčki izražajo z jokom in kričanjem. Še naprej crkljaj Klaro, da bo prej zaupala svetu, v katerem se je znašla. Upam, da ti je vsaj tvoj mož ali partner v oporo in ti pomaga. Ker imeti takšnega zahtevnega otroka, zahteva veliko razumevanja na obeh straneh. Važno je, da prebrodite te začetne mesece, nato bo več časa tudi za vaju in za vajin odnos. Mah..sem zabluzila zdaj  En velik 
|
Natisni
. Sem jo fajn oblekla, pa v voziček. 
slučajno spi. 
še dosti takih dni vama želim!!! 
