sonček33
|
Moje mnenje nima kakšne posebne teže, tega se zavedam. Bom pa vendarle napisla tisto, kar mislim. Vem, da razmišljata kot pač razmišljata in nenazadnje je to zelo odgovorno - dete zahteva svoje in stanovanje ter zaposlitev sta pomembna. rada bi le namignila, da včasih ni dobro preveč kalkulirati, delati velike načrte...si celo postaviti mesec... Včasih se namreč ne izide. Najina zgodba je namreč taka: Začutila sva, da sva pripravljena, da v najino življenje mora priti še nekdo. malce sem imela pomisleke, češ punca, saj še študiraš, čakata te diplomi, iskanje zapolitve, pripravništvo ...Skratka dovolj razlogov, da počakava še kakšno leto. Potem je čez dobro leta padla odločitev, zdaj je čas. recimo, da sva nekako postavila stvari na svoje mesto. No, jaz sem imela še vedno nekaj izpitov in diplomi za narest, ampak to bi šlo v času nosečnosti. Žal se ni izšlo. Trenutno sva v 41 krogu. Torej 41 mesecev čakanja, da tokrat pa morda le uspe. Konec meseca naju čaka 2 postopek umetne. Bog ve, če tokrat uspeva. Žanža nisem hotela moralizirat, upam, da razumeš moj namen. Včasih se ne da postavljati rokov. Včasih vse uide. velikokrat se vprašam, kako bi bilo, če bi poskusila že takrat. Morda bi zdaj že imela svoje dete... Zdaj vem, da nič, res nič ne odtehta, kaj mi bosta diplomi, kaj služba in opremlejno stanovanje, kaj denar...če nimava tistega, česar si najbolj želiva.
< Sporočilo je popravil sonček33 -- 17.3.2008 19:33:46 >
_____________________________
...svet je poln lepih rožic tete Pehte...
|