špelin@
|
IZVIRNO SPOROČILO: Estrella* IZVIRNO SPOROČILO: špelin@ Imam eno vprašanje za vse - prosim za vaša odkrita razmišljanja. Situacija: moj biološki oče se je po mojem rojstvu ločil od moje mame. Zame je plačeval minimalno preživnino (smo se še v mojih najstniških letih vlačili po sodišču, da smo dosegli en simboličen dvig le-te), stikov nisva imela, ker ni imel interesa - je hitro za mano dobil še enega otroka, s polbratom sva cca. eno leto narazen. Ni si ustvaril kakšnega velikega premoženja - pač stanovanje, dober avto, mogoče kakšni prihranki, ne vem. Bi vi želeli dedovati za nekom, ki ga v bistvu niti ne poznate? Poznam polbrata in je fejst fant. upam da me ne boš narobe razumela...nisem mahjena na denar, ampak glede na to, da se v otroštvu zate ni brigal, bi ga ožela ko pr.a.s.c.a.. tak primer je polbrat od mojga lubija..ista situacija. Ne plačuje oz. zdej plačuje ravn minimalno, ima še dva otroka, za brat ob mojga se mu pa dobesedno jebe. Za take fotre je škoda besed, zame je to g.n.o.j. Sori za take besede, ampak vem kako predvsem psihično in tudi finančno je trpel brat od mojga. No jst bi hotla dediščino, pa tud če bi jo pol dala polbratu. Jana, ko bo dedovanje, bo očetu malo mar ali ga bo ožela ali ne, ker bo na lepšem svetu. Ja to itak No, jaz sem malo razmišljala in sem ugotovila, da je le moj oče (čeprav le na papirju) in nisem jaz kriva, da ni skrbel zame, mi pa vsekakor pripada nekaj tistega, kar je v življenju ustvaril. Če ne za drugega, se mi zdi fer zaradi mojih otrok, njegovih vnukov - pa recite temu materializem ali kakorkoli. Pa ni še pod rušo, da ne bo pomote, samo razmišljam pač
|