m a j c i k a
|
Ker tamala že spi, ati je šel na en pir, meni je pa dolgčas in se pač bliža porod obujam spomine na moj lanski in prvi porod in sem se odločila da ga na kratko podelim z vami, upam da vam je prav,........
V ponedeljek, 05.03.2007 sem imele redni pregled pri svoji G, ki mi je kar napovedala da bom najkasneje do osmega marca rodila, ker je tamala že čisto odspodaj in bila sem odprt že 3cm. Seveda se mi je to zdelo nekako smešno, češ kok bo pa to vedla? Počutje je bilo super in v sredo, 07.03. sem okrog 13h šla še v Mercator s kolegico na kavo in babji čvek, okrog 14h pa me je pognalo na wc - driska, kmalu zatem še enkrat in v roku pol ure še trikrat, začelo me je tudi malo bolj kot ponavadi zbadati v spodnejm delu trebuha in kasneje še v križu, malo pred 15h so bile bolečine malo močnejše in poklicala sem dragega v službo naj rajši pride da se nekako čudno počutim, stuširala sem se oblekla in ob 15.30 sma bla tam.
Bolečine so se iz minute v minuto stopnjevale, v bistvu so to bili popadki, ki sem jih občutila kot zelo močno zbadanje in špikanje, pa nenehen pritisk na blato, čeprav ne moreš it, grozen občutek. Priklopili so me na CTG in pustili samo z bolečinami ki so bile vedno hujše (ni pa mi padlo na kraj pameti da so to popadki in da naj jih predihavam), čez dobre pol ure je prišla babica, mislim da je bila Greta, me odklopila prinesla spalno srajco, rekla da se lahko stuširam in uležem ter počakam na zdravnico, da me še vaginalno pregleda ter šla. Ostala sem sama z vedno hujšimi bolečinami, šla sem še enkrat na blato, sama voda, potem se je odvalil ogromen krvav čep in nisem vedela kaj naj zdaj, klicala sem pa nobeden ni slišal, par minut za tem se mi je vlila še voda, ogromna topla luža, še vedno ne dobim nobenega, predstavljajte si greš prvič rodit ne veš niti približno kaj te čaka, nikjer nikogar da te vsaj potolaži,nič,........ K sreči je bil moj pod oknom (noter seveda ni smel do poroda) in je šel noter iskat pomoč, čez nekaj časa je le prišla babica in rekla naj s epomirim in uležem da je zdravnica trenutno pri porodi in da m,oram počakat Kakšno ležanje in pomiritev???? Hodla sem sem in tja in čakala, ko me je prijel popadek tak nisem vedla kak naj se naštimam da bo čim manj bolelo, še vedno jih nisem predihavala, ker sem bla tolk prestrašena da se tega sploh nisem spomnila, verjamte ali ne!
Ob petih končno pride zdravnica me pregleda in reče: KAJ PA NISTE POVEDALA DA STE ŽE ČISTO ODPRTA?????????? Halo pa kdo je tu zdaj zdravnik? Takoj v porodno in ne se premikat, gremo rodit, pokličite očeta, če bi takoj šli rodit bi imeli že dokjenčka v naročju!!!! Teh besed ne bom nikoli pozabla!!!!!
V porodni na CTG, pride noter moj srček cel v zelenem vem da mi je bil ful smešen, pa še v obraz je bil cel zelen od groze menda in pride babica, zdravnica pa gre ????!!!!! Reče ko pride popadek potisnite in dihajte vmes, ni šlo, ker so popadki že slabeli, glavna doza je že šla mimo mene, dala mi je dozo umetnih ker nam je pač vlak odpeljal! To je šele bil žur ko so prijeli, med najhujšimi popadki me je spraševala moje osebne podatke, podatke o partnerju, o boleznih in vse kar bi me morala že prej, komaj sem vedla kok mi je ime, ne pa kdaj je rojen moj srček! Babica pa se je iz drugega kota sobe drla dihat, dihat, poskusite pritisnit,.......
Vmes je prišla zdravnica pogledat in se je začudla da še tamale ni odzunaj, 19.15 pa se je iz trebuha izstrelila mala kepica Tija, težka 3280 in dolga 49cm, 11 dni prd rokom. To je bil čuden občutek, takšna toplina in pritisk in kar naenkrat občutek praznosti in tisti zvok, ko je babica prerezala presredek in jok moje male punčke in objakani ponosni očka s fotoaparatom in prvi dotik z mojim sončkom, nepozabno res,.....................
Pravo mesarjenje pa je šele sledilo, porod posteljice sploh nisem občutila ker sem čisto prevzeta nad novorojenčkom, potem pa je prišel dr. Pirc da zašije presredek, že na pogled mi je bil zeeelo antipatičen in grob in res me občutek ni varal,.. Noge so mi razširili in zavezali, dal mi je inekcijo in začel šivat, kar naenkrat pa je rekel da ni v redu in začel parat oziroma vlečt šive ven in začel šivat še enkrt malo bolj vstran brez inekcije, seveda sem kar trznila ker je blo to v bistvu bolj kot ne skoraj na živo, mogla sem bit pa čisto pri miru in so me držale tri sestre ne vem kje so se našle, prej pa nikjer nobene, moj je kar barve spreminjal, meni pa je brava izginjala z obraza od bolečin, takoj so mi dali dve tableti in to je blo to, ati je po eni urci šel ker mu je bilo slabo in je rabil svež zrak, jaz pa sem še dve urci ležala sama v porodni s svojim sončkom, vsa dehidrirana pa nikjer nobenega, da sem na koncu čistilko prosla za kozarec vode, ker baje je ne smeš pit, da ne bruhaš, potem so me odpeljali v sobo in naslednje jutro ko sem mogla na wc sem padla skup kar na školjki, ker sem zgubila ogromno krvi med šivanjem,..........
Ležala sem še tri tedne z zagnojenimi šivi in bolečinami, hvala bugu za lubje iz katerega si skuhaš čaj in izpiraš šive, da se hitreje celijo!!!
To je moja prva porodna zgodba, čeprav je porod minil kar hitro, me boli ker vem da bi lahko minil še hitreje, bolj prijazno in manj prestrašeno!
Ja malo sem vam zamorila tale večer, pa brez zamere malo me grabi panika pred porodom,..............
Lahko noč!
|
Natisni
Super no sej važen je odnos do ljudi, vse drugo je le za zraven.
vsak dan dopovedujem, da naj počaka na december (ker mi je zlo lep mesec), če pa res ne bo zdržala, pa vsaj do naslednjega tedna, da bo strelec (ker s škorpijoni nism glih kompatibilna 
je čist flegma, danes je bila cel dan mirna, pa si mislim: aha, nekaj se pripravlja! Ampak mi zadnje pol ure spet konkretno rogovili po trebuhu... Sej je fajn, da jo čutim, me vsaj to ne skrbi... Sam vseeno: naj pride VEN!! 
Js si tud takega predstavljam v mislih. 
Joj, tle pa nisem pridna, nič čudnega da se nič ne začne dogajat. 
To bo smeha v porodnišnici v naslednjih mesecih. 
