vrtnica21
|
Pozdravljene nosečke in tiste, ki ste že rodile. Vidim, da se je seznam naših mamic še povečal. ĆESTITKE VSEM! Brala vas nisem nič. Se vam pa javljam, da smo doma živi in zdravi. Moja mala Brina je super punca. V porodnišnici smo morali ostati kar 5 dni, ker je rojena v 37 tednu in so jo malce bolj opazovali. Moram pa pokritizirati sestre v LJ porodnišnici. Vsaka stvar, ko so jo morale narediti, jim je bilo blazno težko. Da bi mi sestre kaj same svetovale glede dojenja in ostalih stvari, lahko samo sanjaš. Skoz jim moraš težit, če ne se obnašajo kakor, da te tam sploh ni. Moja porodna zgodba: Meni je ob 1h zjutraj odekla voda (občutek je bil takšen, kot da bi se polulala v posteljo . Voda pa je bila malce roza obarvana. Popdakov nisem imela čisto nič. Z mojim dragim sva seveda takoj štartala v porodnišnico, kjer so mi povedali, da nisem čisto nič odprta. Odpeljali so me na klistir in britje. Potem pa direkt v porodno sobo, kjer sem tudi prvič začutila svoje popadke. Tam sem ležala do 8h zjutraj in "počivala", ker sem potrebovala moč za porod. Ob 8.30h sem bila odprta 2 cm in dodali so mi umetne podatke. Potem se je zabava šele začela. Popadki so bili čedalje bolj močni in ko sem bila odprta 6 cm, so mi končno dali še nekaj proti bolečinam. Čeprav meni se je zdelo, kakor da mi niso nič dali. Samo vrtelo se mi je. Ure so mi tekle, kot minute. Kar naenkrat sem morala pričeti pritiskat in v parih minutah rodila mojo punčico Brino. Rodila sem v 2 urah, ko so mi dodali umetne popadke. Rezali me niso popolnoma nič. Dobila pa sem en notranji lepotni šiv. V naslednji sekundi, ko sem objela mojo punčnico, so vse bolečine izginile. Verjamite, to je čista resnica. SIcer pa JA, porod boli, vendar se preživi. Zdaj se doma cartamo, hranimo in spimo. Res je luštno. Jokamo skoraj nič. Res je pridna. Vsem nosečkam želim veliko sreče pri porodu, vsem mamicam pa veliko užitkov z bebicami. Se še kaj javim.
|