Gina
|
Kar se tiče spanja imaš več variant.
- lahko ju vodiš nazaj, vendar jaz ko sem tak zaspanec, bi zraven znoooooreeeeela od hudega
- lahko spiš pri kraju in ne v sredini (a sem prav razumela), jaz tako spim kot angelček, četudi na 5cm prostora, samo da mi lahko noge dol visijo iz postelje vsaj na eno stran da imam plac, samo nisem zihr, da bi bila ti s tem zadovoljna
- lahko greš enostavno ponoči ti v posteljo od otroka spat, enostavna varianta in zihr boš imela tako mir kot prostor zase, niti na misel jima ne bo prišlo te tam iskat, oči naj se pa sam potem znajde z njima
- lahko vključiš fotra, pa naj ju on pošlje v njuno posteljo, mogoče je on bolj avtoriteta.com
- lahko si tolk huda, da ne bosta več prišla (to ti ne svetujem glih iz srca, ker meni kot otroku je bilo najlepše v postelji od staršev spat in bi jima zamerila, če me bi napodila, tako da navijam za froce v tem primeru, da se vsaj k fotru mal stisneta, če to rabita)
Kar se tiče prepirov zjutraj in divjaštva, če sem prav razumela, imaš tudi več variant:
- lahko ju pošlješ čim se ne vedeta lepo, vsakega v svojo sobo
- lahko enega pošlješ v sobo, drugega pa primeš za roke in ga pogledaš v učke in se zmeniš z njim kako in kaj, potem ponoviš postopek z drugim
- meni eden od najbolj učinkovitih načinov preusmerjanja dejavnosti je ta, da rečem otroku, da tole ni ok, kar dela (ko recimo skače, se cuka z drugim, maha po luftu in je nevarnost, da se bo začel tepst in kregat) in da tega ne dovolim ter naj mi pove, kaj drugega bo počel, da mu ne bo dolgčas (in posledično ne bo počel neumnosti), dokler se ne spomni s čim se bo igral, zabaval, ne grem proč in čakam, da tisto igračo ven vzame in se začne konkretno igrat z njo namesto tepst se z drugim, če se ne more spomnit, mora sedet tiho za mizo, dokler mi ne pove, kaj konkretno bo delal, kar bo prijazna, tiha igra
- lahko daš otroka samo narazen sedet, na stola na različnih koncih
- lahko rečeš, da se morata igrat samo za mizo, takoj pol možnih oslarij odpade
- lahko ne dovoliš otroku jest zajtrka ali nekaj počet kar bi rad, dokler se lepo ne vede
- vsakič, ko nekaj dela narobe, mu moraš razložit, kako bi tisto lahko naredil ok - otrok ne ve, kako naj reči rešuje, razložit mu moraš čisto konkretno kaj naj reče, kako naj se vede v čisto konkretni situaciji, ne samo reči: ne se tepst, grizt....ni dovolj, če rečeš ne dovolim tega pa tega
- ne dovoljuj nasilnega vedenja na nobeni ravni, čim ga otrok enkrat izsili, pa ti ne reagiraš, ga s tem nagradiš za to vedenje, lahko si tudi sitna zraven, boljše da si sitna, kot da ti potem enkrat ko vse požreš prekipi čez vse mere, niti tega ne dovoljuj, da te v postelji udari, ni opravičila za to, razen če ima samo par mesecev otrok, pa se še ne zaveda kaj počne - obzirnosti do soljudi, občutka zanje se je treba naučit
|
Natisni
- je pa res, da so jutra mirna in prijazna - brez prebitih ustnic, ker sta še majhni in me ne poferderbata tako močno
