neka_noč
|
Ja, to nočno vstajanje je res mučno. Problem je v tem, da sem si krasno splanirala ure, a kaj , ko sem dvakrat pozabila dati ob določeni uri in je potem prišlo, da mu moram dati ob dveh zjutraj, pa sem ponovno premikala uro in prišla vsaj na polnoč, a je vsakokrat problem, ker moj dragi otrok tako zelo močno spi, da ga je problem zbuditi, držati polno žlico sirupa v roki (in ne politi), njega pa zbujati, dvigati, ter ga prepričevati, da naj odpre usta,.... Skratka too much. Tako bo še do sobote popoldne, ko zaključiva 10-dnevno kuro. Hvala bogu! Jaz sem sicer na bolniški, a ob otroku in vseh obveznosti, ki jih še vedno imam je tako, kot da nisem... Pa saj sama veš kako je. Prva nosečnost je idealna, ker imaš čas se ubadati le in samo zgolj s sabo, s svojimi obveznostmi, ter ni nobenega prilagajanja. No, glede na obveznosti in partnerjem - ampak si sam svoj "gospodar", sedaj v drugi nosečnosti pa nimamo časa kaj dosti razmišljati o sebi... Čas beži s svetlobno hitrostjo.
|