Bakfark
|
IZVIRNO SPOROČILO: dadd0
Sploh ne gre za občutke. Gre za razumevanje. Neuki kmet ne razume gledališča. Kljub temu mogoče mu je prav gledališka igra povzročila neznansko zabave in obilico božanskih občutkov. Saj za "dobro" zabavo je pomembno, da si not padu.
Navezava na spodaj - kaj druga pa je psihično stanje, ki pospremi neko spoznanje in ki se mu v primeru Sizifovega spoznanja reče sreča, če ne občutek??? In to občutek precej blizu duhovnemu, božanskemu, metafizičnemu, transcedentalnemu oz. občutek kot antipod temu, kar nas ljudstvo (ali pač samo določene izbrance) ločuje od drugih primitivnih, brez razuma in intelekta, instinktivnih bitij na tem svetu. In da se pride do nekega spoznanja je tudi potrebno "noter past", naše dejanje je v tem primeru motivirano s potrebo po znanju, vedenju, spoznanju resnice in v končni fazi vsled doseganja vrhunca, umirjanja napetosti, zadovoljitvi te potrebe torej začutimo nek presežek. In kolikor me ravno ta presežek oz. že samo spomin nanje, ki mu jaz pravim intelektualno-emocionalni tripi, in za katere bi ena izmed meni ljubih oseb rekla stanje "nadčutnega", ob virtualnem druženju z različnimi ljudskimi veličinami, bodisi preko knjige, glasbe, filma, vseeno, toliko me tudi čutni presežki, užitek, ki sem ga sposoben, zmožen (torej imam instrumente, motive, znanje) doživeti ob animalnih dejanjih konstantno vrača k ponavaljanju vaje. Če se držim "mislim, torej sem", kot pijan plota in ki mi med drugim onemogoča tudi čutno in meseno naslado, bi se mogoče moral znebiti neznosnega strahu pred tem, da bi se nemara izgubil, me več ne bi bilo, če kognitivno funkcijo dam občasno na stand-by.
Camus je Sizifa prikazal kot srečnega moža, ki je srečen zato, ker je spoznal obup. Resnična sreča izhaja iz spoznanja resnice. Animalni občutki so kažipoti v "drugi" smeri.
V kateri "drugi" smeri??? Doživljaš nelagoden občutek ob misli na regresijo, nazadovanje, smatraš da je za večnost sreče potrebno končno razčistiti z našo animalično preteklostjo, primitivnimi fizičnimi čutili, ki nam omejujejo percepcijo in dojemanje tega sveta ter nizkimi strastmi in pokvarjenimi čustvi, ki samo ohranjajo razmerja gospostva??? Meriš na to, da je za spoznanje resnične sreče potrebno prvenstveno osvoboditi se vseh oblastnih razmerij, končno spoznati, da je družba, ki jo živimo samo družbeni imaginarij, ki ga je potrebno preseči???
Če je osel-osel, pri čemer so njegove zmožnosti njegova danost ali smatraš, da je to zares mogoče???
Če smo ljudje konstitutivno različni, različno dojemajoči in različno čuteči* ali smatraš, da lahko z zatrtjem libida pri osebi, ki je glede na lastno konstitucijo "seksualno prepotentna" resnično dosežeš sublimacijo nagonov na višji, kulturni, duhovni nivo? Na globalni, univerzalni ravni??? V skrajni inštanci možno, kolikor se znebimo oslov.
Mi smo imeli precej visoko duhovnost že v srednjem veku, pa danes vodimo žolčne razprave o inkviziciji, križarskih vojnah itd. Ta odnos civilizacije do "divjakov in oslov" je umetniško prikazal Werner Herzog v svojem filmu Fitzcarraldo, kjer prikazuje tolstega kapitalista, kako z vulgarnim tonom podjarmljene staroselce označuje kot primitivce, divjake, ki jih ni mogoče kultivirati - absurd, oni kavčuk ne razumejo kot surovino za gumo, temveč mu pravijo jokajoče drevo. In prav tako je ta odnos v umetniško delo želel pretvoriti čika Hićo, ki je kasneje samo malo razdelal in modificiral svojo resnico ob prejšnjem Engelsovem spoznanju glede pretirane surovosti in neprimernosti za obdelavo robe kot so Slovani, Romi, Židje in ostali primitivci...
Da počasi rezimiram - mi smo danes tukaj kjer smo ravno zato, ker smo razpucali z duhovnimi, imaginarnimi, čustvenimi predstavami o tem svetu, ker sta ona dva kretena jedla iz drevesa spoznanja in ker nas je vsakokratna vselej izmikajoča se resnica zmeraj pustila nepotešene. In smo na civilizacijski točki, ki istočasno objema tako duhovno vzvišenost kot materialno plehkost. Proizvodi naše civilizacije ni samo kompletna humanizem in umetnost temveč tudi znanost, ki jo dnevno konzumiramo na nivou potrošnika. Bojda smatramo, da smo zopet na sledi resnice, evo ga tu smo, samo što nismo uFatili boga za jaja. Ti šment, kot kaže nam je spet spodletelo!!!
*Misekova parafraza reka "100 ljudi 100 čudi"
< Sporočilo je popravil Bakfark -- 7.6.2011 10:59:58 >
|
Natisni
