beti 1
|
IZVIRNO SPOROČILO: ronja
Jap! In kar je najhujše - za malo večje fantke - ala za vrtčevske - dobiš bundice ipd. samo v TEMNIH barvah: temno modro, sivo, temno rjavo... Pa to se ja nič ne vidi! Za punce pač lahko maš to roza, vsaj malo se vidi, rajši bi sicer rumeno, rdeče... Ampak c''mon! Za male fantke temno modra za bundo??? A ste zmešani čist? Poglejte v bc reklamo če mi ne verjamete... Čist aut!
Se strinjam, tudi mene je letos kar zmrazilo, ko sem videla stojala z oblačili za fante. S kar nekaj iskanja imam sicer sama kar precej oranžnih, rdečih, zelenih ipd, oblačil za svoja fanta. Sem pa dobila bundico za enoletnika, ki je bila črna z izjemo oranžne značke na prsih. Glede izbire barv in kakovosti sem sicer najbolj zadovoljna z bundami in smučarskimi hlačami iz Intersporta, jih pa rajši kupim za leto naprej ob razprodajah, po redni ceni pa le izjemoma, ker vseeno niso ravno poceni. Za punčke sem se potrudila, da jim nisem kupovala roza oblačilc za darila, ampak zna biti že to zahtevno iskanje, kaj šele, da bi nakupila večino garderobe v takih barvah. Sem pa malo gledala zimske pajacke za novorojenčke, če imajo poleg roza in svetlo modre še belo oz. krem barvo je to že široka ponudba. 
Trnuljčica sem domnevala da imaš eno od teh bolezni, ker si omenila citostatike in interniste, ravno zato sem ti hotela čestitati, ker si se odločila za še enega.
IZVIRNO SPOROČILO: trnuljčica
Pa po pravici me še najbolj skrbi to da bo malčica kot prvi. Ker resnica je takšna, da če si zdrav težko preživiš to... Preživiš, ampak samo preživiš. In priznam, da sem rabila 2 leti oz 4 mes po tem ko se je stanje z spanjem pri njem za silo uredilo, da sem opustila zaščito. In priznam, upala da le takoj ne bi bilo...Eh, kdo bi razumel, bi, sam te je strah .
Jaz te čisto razumem in zato še bolj občudujem. Moj prvi je bil isti, kot sva že ugotavljali. Drugi je dobri 2 leti mlajši, ampak predvsem zato, ker sem zašuštrala s kontracepcijo in je moj rekel, da bomo meli pa še enga, rajši kot da bi moral uporabit kondom in potem sem v tistem mesecu res zanosila. Ne me vprašat, kako je izgledala moja porodniška. Mlajši je bil HB res zelo priden dojenček, še ko je bil bolan je jedel in spal skoraj kot ponavadi. Sem pa v tistem letu ponoči večkrat vstala zaradi starejšega, kot zaradi mlajšega, potem so se pa zadeve vsaj glede spanja postopno normalizirale. Zdaj, ko se bliža 8 letu so pa tudi napadi trme in izpadi jeze manj pogosti, pravzaprav je zadnji mesec tako umirjen in ubogljiv, da prav težko verjamem. Pri njemu je bilo do sedaj večinoma tako, da je imel obdobja, v katerih je izstopala pretežno ena težava. Ko se mi je zdelo, da sem že čisto vse načine in rešitve izčrpala in sem bila že čisto obupana pa je od danes na jutri težava izginila, pa smo se prej lahko tudi skoraj eno leto s tem ubadali in ni bilo skoraj nobene spremembe. Mi je pa žal, da nisem nikoli zbrala energije in poiskala strokovne pomoči, delno tudi zato, ker se mi je zdelo, da bi o tem morala zadosti vedeti, ker se poklicno ukvarjam z na nek način podobnimi stvarmi, tako da sem imela pred dobrim letom priložnost videti, kako zelo in kako hitro se otroci ob njim ustreznem pristopu lahko umirijo in so kljub začetnemu upiranju spremembam kasneje zadovoljni z njimi.
Bolniška: glede na zakonodajo je g dejansko pristojen samo za pisanje bolniških iz svojega področja, se pravi, če je kaj narobe z nosečnostjo. Za ostale bolezni (pljučnica, sinuzitis, išias, glavobol,...), ki jih nosečnica dobi tekom nosečnosti in bi jih lahko tudi sicer, pa je povsem pristojen osebni zdravnik. Je pa res, da brez dodatnega mnenja specialista taka bolniška ne more trajati dalj kot 30 delovnih dni. Bolj razumevajoči zdravniki, tudi specialisti, sicer lahko prikrojijo podatke in priporočijo bolniško, čeprav vzrok ni iz njihovega področja, vendar je to, če se odkrije, seveda kaznivo dejanje.
Tako da Kasija, če imaš kolikor toliko razumevajočega osebnega zdravnika/-ico, bi te lahko vsaj za nekaj tednov dal na bolniško on/a. Je pa res, da ne more to biti potem do porodniške. Mi je moj OZ poleti razložil, da lahko za isto diagnozo naslednjič odpre bolniško šele po najmanj 10 delovnih dneh. Tako da sem, če sem hotela oddelati, kar se zmogla (2-3 dni/teden) morala kar nekajkrat za ostale dni koristiti dopust, sicer bi morala biti nonstop v službi ali pa ves čas na bolniški. S stališča tistih, ki pri nas odločajo, katere težave v povezavi z nosečnostjo so razlog za bolniški stalež utrujenost zagotovo ni ena od njih.
Kar pa se tiče zahtevnosti delovnega mesta, bi ti moral delodajalec omogočiti tebi ustrezno delovno mesto (varstvo nosečnic je v zakonu o delu), če pa le-tega nima, pa mora sam predlagati bolniški stalež, ki je potem tudi 100% refundiran. So pa merila za to pri nas še iz skorajda sredine prejšnjega stoletja in zato zelo neživljenjska. Mogoče bi pa pomagalo, če dobiš od delodajalca kakšno potrdilo o obremenitvah na delovnem mestu in podporo tvoji želji po bolniškem staležu, mogoče bo g potem bolj sodelujoča? Vsaj upam.
Upam, da vas nisem zamorila s to birokratsko razlago.
lp
|
Natisni
) in potem mi je dala polovičen delovni čas. Si lahko misliš, da so me bili veseli v službi s tem polovičnim 
. 
. Ok saj nosečnosti so bile vse neke komplikacije, pa infekti,itd, sam nič proti temu, kar se zgodi po rojstvu. Ko se mi bolezen zelo poslabša. Tako pač je. Brezveze se slepit. 
. 
. Pravi da je "mami moja", "nenčka tlan dali"- dojenčka stran dali. Ampak bo že prebolel. 
kako se jaz dobro počutim to 
, še sama komaj verjamem - če pač izvzamem občasno utrujenost, ki se predpostavlja pri nehodečem mulčku
(v prvi 
