Tutan
|
Če ni ravno kakšnega nasilja (psihičnega ali fizičnega) v družini, naj bi tak otrok v primeru, da je skrbništvo dodeljeno mami, preživel kar precej kvalitetnega časa s svojim očetom. Po mojem mnenju je deljeno skrbništvo edini pravi odgovor. Ker v končni fazi sta šla starša narazen zato ker sta ugotovila, da bo precej bolje, če ne bosta več živela skupaj. In mene vedno presenetijo debate (po forumih, na pijačah, ma kjerkoli), koliko katera mamica dobi preživnine in kako se trudi, da bi bil otrok čimmanj pri očetu. Verjamem, da je mamici težje se za par dni ločit od dojenčka, starega 6,7,8 mesecev, kot pa očetu, ampak tudi oče ima vso pravico do otroka, je njegov, in tudi on mu bo veliko v življenju dal. Je res, da so naša sodišča skoraj standarizirana, da otrok avtomatsko (marsikdaj mogoče celo neuporavičeno  ) pripada mami, in očetu se milostno naloži, da lahko otroka vidi 1x na 14dni v zameno za tistih 200,300€ (ali več, ali manj) preživnine. Če pogledam na svojega in otroke svojih bližnjih (prijateljic, sorodnikov) v veliki večini tako uživajo z očeti, da srčno dvomim, da si ne bi (v primeru, da bi bila ločena) želela, da otrok preživi tudi del tedenskega prostega časa s svojim očkom.
|
Natisni
V glavnem v primeru dojenčka, recimo 3x na teden po 4,5h? Pa na vsake 14dni naj prespi pri očku vsaj en dan. Ko bo pa otrok večji pa 50-50%. Moje mnenje.
