vms
|
   odtrgalo se mi bo!!!
Ma ne morete verjeti drage moje kako me je tašča vrgla iz tira.
Tako sem jezna pa še na svojega sem tolk besna da v meni kar kriči.
Ker nisem vzkipljive narave in vedno pogoltnem in kasneje rešujem situacijo. toda tokrat sem se komaj zadržala.
naj se vam malce potožim:
DVA MESECA NAZAJ: tašča je rekla, da bo kupila ovčko za v voziček. takoj sem ji rekla, da naj tega ne dela ker ne želim, da bi Ana Marija ležala na tem. Ona vztrajno da jo bo kupila , saj ko je imela mojega moža in svaka si je silno želela, da bi jo imela, pa si jo ni nikoli kupila.JA IN ? - si mislim toda tega ji ne rečem. zopet ji ponovim, da ne želim da bi mala ležala na tem in da naj ne kupuje ker ne bom uporabljala. in ona meni: ja boš vidla kok je to dobro in ti ne bo žal bla bla bla... potem pa sem ji rekla da ne bom o tem diskutirala in pika.
ČEZ KAK TEDEN PO TEM DOGODKU:
pride gor in prinese ovčko, mene tisti moment ni bilo, sem bila v previjalnici. pridem v sobo in pravi mož , da je to mama prinesla gor. meni je kar zakuhalo. ampak ok pustila sem na mizi in čakala, da bo prišla kaj gor. naslednji dan pride gor in se naredi MUTASTO : ja a si sploh pogledala ovčko, ki sem jo kupila za Ano? ona meni pravi, jaz pa sem ji rekle, da sem o tem z njo pred kratkim razpredala in da ne bom več. pograbi in odnese besna ko ris.
ENKRAT VMES DO DANES: sredi ene debate o Ani mi pravi: ja jaz bom pa dala ovčko v voziček( ima enega dol, za po stanovanju), da ji bo bolj mehko.
HALOOOO, ker del ji ni bil jasen???? in jaz ji pravim, da naj tega ne počne( vam ob koncu razložim zakaj sem tako proti), in ji zopet razložim da ne želim tega in da naj ne dela proti temu kar rečem jaz ali pa mož. ona se samo nasmehne in konec debate.
PREJŠNJI TEDEN: Ano sva dala dol ker sva morala po opravkih in ko prideva domov, Ana Marija na ovčkiiiiii!  - druzga ji ne morem reči! vidi da mi ni prav in se hinavsko smehlja češ : a sta vse uredila? ( v mislih pa ima : no pa je po moje!!) zopet sem ji rekla, da tokra pa zadnjič zahtevam, da jo ne daje na to ovčko, ona pa mi odgovori: CITIRAM
T: tvoji razlogi se mi zdijo neumni in jaz bom delala tako kot se meni zdi najbolj prav za Ano, ti delaj po svoje jaz bom pa tako kot se meni zdi!
jaz: ne ne strinjam se s tem( še vedno mirna, čeprav je v meni vrelo) jaz sem starš Ani in prosim vas da me upoštevate ko kaj rečem, zavoljo najinega odnosa.
T: ne, ko bo Ana pri meni bo na ovčki, ti pa raje pozdravi svoje frustracije okoli te ovčke pa bo. Po resnici povedano me sploh ne gane, da si jezna, ker vem da delam dobro.
( halooo, ona bo meni to govorila, ki zdravi svoje neuresničene želje še ko je imela ona otroke majhne)
jaz: Ne želim vam več težit o tem z vami ne bom na to temo rekla niti besede.
popokam tamalo in grem gor.
pride moj domov in mu povem, kaj se je zgodilo. Ne da ga prosim ampak zahtevam, da se gre dol pogovoriti in da ji reče naj odstrani to kur...... ovco!!! Ker ve kako je njegova mati težka in tudi prevzetna mi predlaga da bi sklenili kompromis, pa naj bosta dve plenički čez ovčko. Jza pa vztrajam da ne!!NISEM TRMASTA ZA BREZ VEZE, VAM BOM RAZLOŽILA PA UPAM, DA ME BOSTE RAZUMELE. Pa mi pravi moj, da ko jo bo naslednjič videl na ovčki ji bo rekel.ok se strinjam
DANES: dava jo za pol urce dol in ko prideva nazaj _ kaj mislite? _ Ana MARIJA NA OVČKI!!!JEEE  meni se utrga pograbim tamalo in grem gor, moj pa dol povedat svoje. Njena reakcija, obrne se na peti in gre v sobo z hinavskim pogledom.
MA, ZA POPIZ...., človek več ne ve kaj bi rekel.
Potem pa pride moj gor in mi pove kako je bilo. da jo je PROSIL( halooooo - bedak ta moj- kaj jo ima za prosit) naj jo ne daje na ovčko in ona odreagira kot sem zgoraj opisala.
jaz: a prosil, si jo naj nekaj ne počne, kar jaz že ves čas prepovedujem, saj je čas prošenj že zdavnaj minil?
Skomigne z rameni in gre pod tuš.
Ma jaz ne vem več kaj naj naredim, očitno ji bom morala pokazati, da resno mislim, s tem da tamale več ne bom dajala dol!al kaj?
No sedaj ne govorim z našim, ker sem besna ko ris nanj ker premalokrat reče kaj misli in vedno sem potem jaz tista grda.
ZAKAJ NE DOVOLIM OVČKE: leta 1996, mesec avgust točno 14 dni pred prvim rojstnim dnevom mojega sinčka, zvečer ga dam spat in po kakšne pol ure slišim, da hrope in komaj diha. kakorkoli sem mu hotela pomagati, da normalno zadiha ni bilo nič bolje- pridrvi rešilec in vija v otroško dežurno, kakšne muke sem v teh sekundah oz. minutah doživljala vam ne morem povedati. pot se je vlekla, kot bi se vozila ure in ne minute, tisto minuto sem začela moliti kar nekoga- lahko da tudi boga- naj vzame mene in pusti mojega sončka živeti. Dobilje injekcijo proti zadušitvi in masko za dihanje. počasi se je stanje umirjalo toda obrazi zdravnikov nisoobetali, saj nakakor niso mogli potrditi nobene diagnoze. Tako sva z sinkom sprejetana intezivno in bogi moj pišek : zvezali so mu rokice- za ogrodje posteljice
da so ga lahko pikali na mali glavici je imel masko in znaki so bili slabi. Tako so se začele trpeče minute, ko pas je naenkrat srček nehal biti... REANIMACIJA, MASAŽA SRČKA, BORBE ZA MOJEGA MALEGA SONČKA, VIDLA SEM SE KAKO SI JEMLJEM ŽIVLJENJE , POČUTILA SEM SSE KOT V DRUGI DIMENZIJI KO SEM GLEDALA KAKO SE ZDRAVNIKI BORIJO ZANJ. IN KAJ KMALU SLIŠIM ZOPET: PIII, PIII, PIII IN SLIŠIM NEKOGA REČI, : IMAMO GA NAZAJ! NE MOREM VAM OPISATI TEGA OBČUTKA, VESELJA, STRAHU OBUPA IN OLAJŠANJA, DA ME NI ZAPUSTIL. TAKO SVA PREŽIVELA, ŠE NEKAJ ČASA V BOLNICI IN KONČNA DIAGNOZA JE BILA DOKAJ NEOPREDELJENA OD KRONIČNE ALERGIJE NA PRŠICO, DO LARINGITISA... SKRATKA ZDRAVNIKI MI NISO NIKOLI ZNALI RAZLOŽITI ZAKAJ JE PRIŠLO DO ZASTOJA.
NADALJUJEM NAPREJ SAMO SE BOJIM DA SE MI BO ZBRISALO, PA BOM POTRDILA
|
Natisni
ce se situacija umiri 
je ravnokar pridno popapala vecerjo in ressss upam, da bo jutri reakcija za nami 
za vas 
je tok dobr njama.u sva bla z lubijem pr zobarju sm bogatejsa za eno belo plombo,je bil danes novi zobar k un je sov v penzijo-hvala bogu,pa moram rect da je tale ta nov zakon. 
babji nimam kaj druzga rect
pa želim čim manj bolečin pa 
Ok, si napisala dovolj - štartam od Smelta, tko da - bo nekaj podobnega! Hvala.
