tinaaja
|
Zabika, kot ze receno... tocno vem, kako ti je... kljub temu, da naj bili samo zivali, so oni del druzine in nasi prvi otroci. In boli,ko jih gledas, ko trpijo in ne ves, kaj bi se naredil, da bi jim bilo bolje. Lani smo mi imeli stalo z naso, ko je komaj hodila, se lulat se tko odvlekla, da sem jaz samo jokala cele dneve. In ko mi je veterinar rekel, da se dobro, da sploh se hodi glede na displazijo kot jo ima, sem se ze zacela poslavlat od nje. zdaj, 9 mesecev pozneje po kurah z antirevmatiki, kratkih sprehodih,... pa je se vedno z nami in polna moci. Jo ful cuvamo. Pa nisem vedela, ce bo docakala konec leta, pol ga je, sem si rekla, da bi tok rada, da imam vsaj kaksno sliko z njo in brino skupaj, pa imam :) Zivali imajo to sreco, da jim lahko skrajsas trpljenje - za nas je to krizev pot, za zival pa odresitev. Seveda ko je cas za to. In upam in zelim vam, da bo terapija pri lupusu prijela in da bo jutri ze bolje. Tok mi je hudo, ker te kar vidim, kako se pocutis... nemocnega, skrbi, zelja, da bo bolje... za lupusa!!! tebi pa in kos pozitivne energije.
|