Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati? Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.
Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Več o tem
Kva pa vem. Pri men je pa glih obratno. Nikoli nisem bila mahnjena na otroke, sploh nisem vedla kaj naj se pogovarjam z njimi, medtem, ko sem se z vsakim mačkom lahko pogovarjala . Me je kr mav skrbel kako bo, ko bom imela svoje otroke. in seveda sploh nisem imela problemov, zdej pričakujemo drugega , pa še kakšnega mamo namen imet v prihodnosti, ker se mi je ful luštno ukvarjat z njimi, ampak z drugimi otroci mi pa še vedno nekako ne gre.
jz se pa s tem strinjam....
nevem pa če je že katera napisala, ampak mogoče jih pa nemoreta imeti in jo je pač sram o tem govoriti
_____________________________
Kadar človek stori dobro delo, ne da bi mu bilo treba, se Bog ozre navzdol in pravi: ŽE SAMO ZA TA TRENUTEK JE BILO VREDNO USTVARITI SVET.
Kriza, a potem nesmemo ničesar spraševat da mogoče nebi koga užalili??? Veste v vsakem vprašanju je lahko nekaj kar nekoga užali....le da mi tega ne vemo - zato vprašamo!!! In večina vas kar predlaga da se izogibamo vprašanjem, torej govorimo mogoče lahko le o vremenu??
Jaz pa pač nisem tak človek če me kaj zanima vprašam, če se mi bi zdelo čudno da nekdo po tolikih letih še vedno nima otrok bi ga vprašala, pa kaj je to kaj takega?? Je le vprašanje še vedno ti ostajata možnost da odgovoriš ali pa molčiš!!!
Atteya, pa še to, daj malo razmisli, preden kaj napišeš. Na sosednji temi sem zasledila tvoj odgovor glede tega, koliko otrok si želimo in pomislila, da je tvoja ljubezen do otrok mogoče zlagana. Sicer ne vem, koliko je star tvoj otrok, mogoče si še v poporodni depresiji, a ti bom vseeno prilepila tvoj odgovor, da boš mogoče malo razmislila drugič preden kaj napišeš.
Tvoj odgovor:
Zdaj imava prvega, ampak, če so vsi tako zoprni in zahtevni, kot je ta, potem nobenga več!
In to reče mamica za svojega otroka! Žalostno. Kako hudiča ti je lahko lastni otrok zoprn? Ok vse lepo in prav. Otrok je tvoj in tebi je zoprn ali pač ne, ampak da pol ti pišeš o kao neki zlagani ljubezni tvoje sodelavke do otrok! Svašta, ej! Ne bi bila rada tvoja prijateljica in sodelavka.
Ja, Romy, tako to je. Tisti, ki imajo veliko pred svojim pragom za pometat, raje pometajo pred drugim. Sicer pa se ne čudim, da ne prenese sodelavke, če še za svojega otroka pravi, da je zoprn.
Wow, kako hitro jo obsodite. Jo poznate? Ve niste nikoli slabe volje, imate slab dan, vas nekdo ne razkuri? Glede na število tem v tem podforumu (pa tudi drugih podobnih), bi rekel da še kako. Jaz samo vem, da mene včasih dojenček še kako izmuči, kaj šele če si mati. In takrat ste vse picture-perfect, mirne, prijazne do vseh okoli sebe,...? Yeah right. Potem pa bereš na netu kako je mlada mamica na sprehodu pomislila, da bi otroka vrgla v potok, ker je "mela vsega dovolj" (to sem enkrat zasledil nekje, mislim da tu gor). Torej bi jaz rekel da je tale njena izjava še dokaj mila.
Ampak ne, tako kot ona, morate ve tudi vnaprej obsodit. Romy, Lenika, iste ste.
Ampak ne, tako kot ona, morate ve tudi vnaprej obsodit. Romy, Lenika, iste ste.
Sory no, ampak da bi pa mati v potok vrgla svojega otroka, se mi pa ne zdi ravno normalno, mogoče tebi se, meni pa ne. Mislim da nisem čudna jaz.
Tudi otrok je kdaj slabe volje, ima slab dan, je bolan, joka...pa mi zato ni zoprn. Pomagam mu po svojih močeh, ga imam rada in ga poskušam potolažit.
Saj ti tudi obsojaš ne da bi mene poznal. Ne veš kaj vse sem mogla že jaz pretrpeti, pa nisem nikoli pomislila da bi s tem kakorkoli škodovala svojemu otroku.
Pa atteya tudi obsoja. Zakaj obsoja svojo sodelavko da nima otrok, če ne ve razloga zakaj jih nima. Konec in pika.
Jaz je nisem napadla. A ker ona napada sodelavko, sem ji dala njeno izjavo za primerjavo, da bo naslednjič premislila preden kaj napiše. Drugače pa, tudi sama sem mama in tudi moj otrok zna biti naporen, sploh sedaj, ko hoče vse pretipat, povsod se dvignit, vse vtičnice pretipat, rože pocufat; pa tudi prejse je hotel nosit, ni se hotel vozit v vozičku, a mi moj otrok vseeno ni zoprn.
Nixxon, zakaj pa potem ti obsojaš Romy in Leniko, češ da sta iste.. Vsak ima pravico svoje mnenje izražit, in moje mnenje da če je njej samo sodelavka, ki je ne prenese ji je samo fouš, ker ima ona doma kao full napornega otroka, sodelavka pa uživa... Če pa mati reče to kar je ona rekla, uff.. Jaz bi jo zabila v steno.. Zakaj pa si je želela otroka? Je mar mislila,da so otroci takšni kot v ameriških filmih, pridni, ubogljivi... Res vsaka ji čast... Naj prvo pometa pred svojim pragom! Ne da šinfa tole sodelavko, a ona za svojega otroka reče da če so vsi otroci tak naporni kot tale, pa res nikol več.. Dej dej.. Saj je bila ona tudi sama naporna, ni samo njen otrok!!
o takšnih zadevah razglabljat se mi zdi povsem brezpredmetno...sploh pa ne vem, kako lahko govoriš o zlagani ljubezni do otrok....ne vem no, ampak zame je ljubezen neko najglobje čustvo, ki ga ne moreš deliti z vsakomer in kjerkoli... lahko ti je neko delo všeč, ti je blizu, da bi pa to potem apliciral na osebno življenje ? Osebno menim, da bi bilo bolje, če se s tem sploh ne bi ukvarjala, verjetno pa bolje da bi bila tudi jaz sama tiho...
Jaz mislim, da so taka špekuliranja itak brezveze. Če bi jih imela kasneje, why not. Lahko pa tudi, da imata težave. Imam znanko pri 37h, ki še vedno govori, da ne bi spravljala otroka na tak svet, kot je, pa te fore. Pa vem, da bi jih imela. Zgleda imata probleme in tega pač ne želi razlagati.
ja in, če je atteja napisala svoje razmišljanje? A mora biti tiho, ker se drugi ne strinjajo z njo?
Pa še tisto o zoprnemu otroku: imam hčerko, ki jo obožujem, ampak mi je občasno neskončno zoprna. Ko mi cel dan pleza po nogah, me že stotič pocuka za lase, se že pol ure dere na tleh, že desetič tisti dan pleza po knjižni omari, brska po smeteh, in kaj šele pride.... takrat nisem ravno dobre volje in ja, mi je zoprna. Pa jo zaradi tega nimam čisto nič manj rada. Hudiča, še mož mi je kdaj zoprn, kako sem šele sama sebi včasih zoprna, ko sem sitna.
Uf, prijavite me socialni, ker nisem popolna mama.
Lej, nekje sem to prebral, bilo je pa že kako leto nazaj, ali več. Morda niti ni bil ta forum, kajjestvem, napisano pa je bilo! Samo hotel sem povedat da imajo mamice včasih še hujše momente kot ga je (domnevam) imela Atteya ko je to napisala.
oprosti, ampak mi je to totalno mimo. Sploh pa je stara komaj 27,5 let naj se naužije življenja. Verjetno ima otrok že v šoli prek glave dovolj.
se strinjam, imam prijateljico, ki je učiteljica in obožuje otroke, samo je pa rekla, da ima za lastne otroke še dovolj časa in da itak ima družbo otrok že v službi dovolj (v pozitivnem smislu).
Za začetek si vsi, ki ste me na hitro ocenili za slabo osebo in mamo, ponovno in natančno preberite še enkrat moj prvi post in bodite bolj pozorni na ločila, pa mogoče ne bo tako hudo, kot ste najprej mislili.
Atteya, jaz bi te pred dvemi leti (v mislih) pribila do nafte in še globlje vsakič, ko bi me to vprašala... sem jo namesto tebe JAZ!!! Se namreč zelo strinjam z izjavo, da se ljubezen do otrok ne meri po številu lastnih!
Pa še to: če žensko pri 27,5 letih obsojate, da verjetno je pa neplodna.... potem RES ne veste, kaj pomeni, ko si otroka želiša, pa... Pa moderatorka na takšnem forumu, ki tako razmišlja